Za upokojitev bi bilo več kot dovolj 40 let delovne dobe.Brez raznih drugih pogojev kot so starost ali pa naprimer 40 let delovne dobe ob starosti 60 let .Prepričan sem da je 40 let več kot dovolj in da si vsak zasluži po tolikih letih dela zaslužen počitek. Upokojitev glede na določeno starost bi prišlav poštev le v primiru tistih ki so študirali in so se kasneje vključili na trg dela.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavarovalni sistem, ki vsebuje tudi elemente solidarnosti in vzajemnosti, kar pomeni, da gre za sistem, v katerem je posameznik zavarovan za nastop določenega rizika (npr. starost, invalidnost, smrt v družini). Pravica do starostne pokojnine je primarno vezana na zavarovalni riziko starosti, to je na predpostavko, da se ob nastopu določene starosti in ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev, zavarovancu zagotovi materialna in socialna varnost, ker si je sam z delom ne zmore več zagotoviti. Tako sta po veljavni zakonodaji določena dva pogoja za uveljavitev starostne pokojnine, in sicer pogoj starosti ter pogoj pokojninske dobe. Da se oseba torej lahko upokoji, mora izpolniti tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe. Pokojninski sistem določa različne pogoje za upokojitev po pravilu, da se oseba lahko upokoji pri nižji starosti, če dopolni daljšo pokojninsko dobo in obratno - če dopolni visoko starost, se zahteva nižja pokojninska doba.
Skladno z določbo 27. člena veljavnega <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2) zavarovanec (moški in ženska), pridobi pravico do starostne pokojnine:
Naj ob tem pojasnimo, da pokojninska doba brez dokupa zajema obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe.
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo predstavlja mesečno povprečje osnov zavarovanca (dohodek) za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Vendar pa se starostna pokojnina na podlagi omenjene osnove odmeri v odstotku, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe. To pomeni, da je z vsakim nadaljnjim letom zavarovanja odstotek odmere višji. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 26% (moškemu) ali 29% (ženski). Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,25%, brez zgornje omejitve. Za 40 let delovne dobe se tako pokojnina odmeri v višini 57,25% (moškemu) oziroma 60,25% (ženski). Daljša pokojninska doba je kriterij, ki pri posamezniku zvišuje višino pokojnine.
V zvezi s predlogom državljana/ke, bi želeli opozoriti še na dejstvo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje vendarle temelji tudi na zavarovalniških principih, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju prispevkov, vplačanih v času aktivne dobe zavarovanca. To načelo bi bilo v primeru vezanosti upokojitve zgolj na pokojninsko dobo ali pa zgolj na starost porušeno, saj bi se na primer zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje s 15 letom lahko upokojili že pri 55. letih, ko bi dopolnili 40 let pokojninske dobe, zavarovanci, ki so se zaposlili pri 25. letih, pa ob isti pokojninski dobi šele pri 65 letih. Vsi izmed naštetih zavarovancev bi tako v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanje vplačevali enako obdobje, pokojnino pa bi, ob predpostavki enake dosežene starosti, prejemali različno obdobje, saj bi zavarovanci, ki so se upokojili kasneje, pokojnino prejemali 10 let manj, kot pa drugi zavarovanci, ki so se upokojili prej.
Na drugi strani, pa je zakonodajalec za vse, ki dosežejo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, v zakonu predvidel pravico do znižanja starosti iz treh razlogov, in sicer:
Vendar pa se starost s 60 let lahko zniža na največ 58 let (moški) oziroma 56 let (ženska). Če bi upoštevali podani predlog, da bi zavarovanec lahko uveljavil pravico do starostne pokojnine že npr. ob dopolnitvi 35 let pokojninske dobe brez dokupa, bi torej razširjali možnost pridobitve pravice do starostne pokojnine, kar pa je v nasprotju z osnovnim ciljem modernizacije pokojninskega sistema, ki je ohranjanje vzdržnega pokojninskega sistema, s katerim se bo posameznikom po upokojitvi zagotavljal primerne in zadostne prejemke ter s tem varno starost.
Država po Ustavi RS ni dolžna zagotoviti sredstev za pokojnine, temveč je dolžna vzpostaviti sistem, ki bo posameznikom zagotavljal varno starost v primeru nastopa zavarovalnega primera, kar pomeni, da se oseba torej lahko upokoji, ko izpolni tako pogoj starosti kot pogoj zahtevane pokojninske dobe. Glede na zapisano je torej potrebno, da vsak posamezni zavarovanec nosi del bremena staranja prebivalstva oziroma da se bremena staranja prebivalstva sorazmerno porazdelijo med posamezne skupine prebivalstva. V primeru, da bi se nekdo lahko upokojil samo ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe, pri tem pa ne bi izpolnjeval tudi pogoja starosti, bi to pomenilo, da ta zavarovanec ne bi prevzel svojega dela bremena staranja prebivalstva, zaradi česar bi bile zaradi povišanih stroškov pokojnin posledično nesorazmerno obremenjene ostale skupine prebivalstva, med katere spada predvsem aktivno prebivalstvo.
Če na koncu povzamemo, je vezanost pogoja starosti na pridobitev pravice do pokojnine povezana s predpostavko, da je prav starost tista, ki onemogoča normalno vključitev zavarovanca v organizirano in produktivno delo, da bi si lahko sam zagotavljal socialno in materialno varnost. Pri starostnem upokojevanju gre tako za upokojevanje zaradi rizika starosti, na kar pa načeloma pokojninska doba nima vpliva, zaradi česar predlogu po zagotavljanju pravice do starostne pokojnine zgolj na podlagi dosežene pokojninske dobe ni mogoče slediti.