Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Študijska mesta omejena z realnimi potrebami

1594 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Trenutno v sloveniji ogromno ljudi študira ogromno raznih ved, za katere so že ob vpisu vedeli, da zaposlitev v konkretno teh smereh ni. Torej, namesto da davkoplačevalci plačujemo šolanje kadrov, ki jih potrebujemo, plačujemo šolanje mnogim ljudem, ki na koncu ne bodo teh znanj niti enkrat uporabili v dobro družbe.

Predlagam omejitve vpisnih mest glede na dejanske potrebe na tržišču. Poenostavljen primer, če slovenija rabi 30 novih farmacevtov letno, naj se omeji vpis na farmacijo na npr. 45 mest - torej 30 ki jih rabimo + osip + nekaj rezerve za bodoče spremembe v iskanju kadrov. V primeru da obstaja večji interes za študij, so lahko ostala mesta samoplačniška (izredna). In seveda tako za vse ostale smeri na vseh fakultetah.

S tem ukrepom bi potisnili mlade v izobraževanje v smereh, ki jih dejansko potrebujemo, omejili bi šolanje na fakultetah in smereh, ki proizvajajo nezaposljive kadre, zavod za zaposlovanje bi ljudem z nižjo izobrazbo lažje našel primernejšo službo, kdor pa si vseeno želi študirat nekaj neperspektivnega, pa še vedno lahko to počne, le da si strošek krije sam.

18 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Drago Duškić 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 2. 2020

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Strinjamo se z vami, da so spremljanje razmer na trgu, čim višja zaposljivost in zaposlenost mladih ter krepitev različnih veščin in znanj, prilagojenih spremembam v družbi gotovo pomembni. Tudi zato smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v stalnem dialogu z različnimi deležniki.

Na MIZŠ poteka projekt »Vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in posodobitev eVŠ«, katerega namen je na nacionalni ravni vzpostaviti sistem za spremljanje zaposljivosti diplomantov; to bo podlaga za napovedovanje potreb na trgu dela in bo na voljo tako oblikovalcem visokošolskih politik (ministrstvom) kot visokošolskim zavodom, katerim bo v podporo pri samoevalvaciji in spremljanju kakovosti poučevanja (priprava in izvedba študijskih programov).

V okviru priprave metodologije za analizo potreb po izvajanju študijskih programov na državni ravni (IER, 2016) je bilo ugotovljeno, da za napovedovanje potreb po diplomantih manjka ključen podatek iz gospodarstva, in sicer srednjeročne in dolgoročne sektorske napovedi za Slovenijo. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je Slovenija del trga dela EU. Danes o resnih napovedih potreb po kadrih v prihodnje lahko govorimo le pri poklicih, vezanih na demografske trende (kot so poklici v zdravstvu, na področju sociale, vzgojitelji v vrtcu ter učitelji v šolah).

Ker so univerze tiste, ki oblikujejo študijske programe, so pričakovanja do njih primerno visoka, pri čemer izhajamo iz stališč Sveta Evrope, da avtonomija visokega šolstva temelji na:

  • pripravi diplomantov na trajnostno zaposlitev,
  • zagotavljanju aktivnega državljanstva v demokratični družbi,
  • osebnem razvoju, ter
  • razvoju profesionalnega znanja na podlagi ustreznega poučevanja, učenja in raziskovanja.

Komentarji




  • R Razvojnik

    Problem je v tem, da je "priprava diplomantov na trajnostno zaposlitev" pogosto v težkem konfliktu interesov, ko si Univerza tako priredi programe, da določenim kadrom zagotovijo službe do penzije (ali še naprej). To pa mi vsi plačujemo z davki.

    Drug problem pa je, da "zagotavljanje aktivnega državljanstva v demokratični družbi" v praksi pomeni zlasti financiranje diplomantov za druge države, ker Slovenija po tem nima toliko potreb .

    Zato predlog podpiram.

  • z znalček

    To je brez veze. Ti lahko narediš recimo FDV, če te študij veseli, pa greš potem na kakšen drug magisterij ali pa se zaposliš nekje, kjer ni toliko pomembno konkretno znanje iz fakultete, ampak le izobrazba (primer naše načelnice generalštaba). Bi pa vsekakor morali povečati vpis na šole z deficitarnimi pokklici (medicina, nega, računalništvo ...)

    • B Burek Man

      Zakaj bi ti potem mi, davkoplačevalci plačevali študij na FDV, če se ne boš tam nič koristnega naučil, pa tudi tega znanja ne boš nikoli uporabil? To, da vsebina izobrazbe ni pomembna, ampak samo "stopnja", je pa sploh problem.

    • M Maja Bohinc

      Se strinjam z Burek Manom.

  • S Simon

    Med najbolj iskanimi poklici (ki jih delodajalci iščejo na Zavodu za zaposlovanje):

    - delavci za tekočim trakom

    - vozniki tovornjakov

    - ljudje za blagajno

    - vojaki

    - natakarji

    - čistilci

    - kuharji

    - tesarji

     

    Med deficitarnimi poklici (kjer so mladi upravičeni do štipendije, če gredo študirat):

    - kamnoseki

    - avtokaroseristi

    - avtoserviserji

    - mizarji

    - zidarji

    - gozdarji

    - dimnikarji

     

     

    Če jih tako zelo potrebujemo, jim raje ponudimo boljšo plačo.

    Ne pa, da jih omejimo z znanjem in pahnemo v minimalca, potem pa jokamo, zakaj z njihovim minimalcem tako malo vplačajo v zdravstvo, pokojnino, idr.

  • D Digifotko