Uredba o delovnem času v organih državne uprave
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17) določa premakljiv začetek delovnega časa v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi in tudi omogoča, da predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu lahko določi drugačen, premakljiv začetek in konec delovnega časa za javnega uslužbenca.
Predlagam spremembo premakljivega začetka delovnega časa in sicer, z začetkom delovnega časa med 7.00 in 9. uro in koncem delovnega časa med 15.00 in 17.30 uro oziroma v petkih med 14.30 in 16.30 uro.
Predlog je odraz zgolj življenjskih okoliščin posameznega uslužbenca- vozača na delo iz območja celotne Slovenije in nikakor ne vpliva na sam delovni proces.
Večje število uslužbencev se namreč dnevno vozi na delovno mesto z osebnim avtomobilom iz oddaljenih krajev celotne Slovenije. Da bi se izognili jutranjim konicam povečanega prometa proti LJ, se odpravimo na pot od doma 30 ali celo 45 min prej, kot je običajni čas potovanja izven konic. V službo tako pridemo že pred 7.00 uro. V kolikor se na pot ne bi odpravili prej, bi se nam čas potovanja podaljšal vsaj za 30 min. Težave z zgostitvijo prometa se za zaposlene iz Štajerske začnejo pri Lukovici, iz Primorske pri Vrhniki, iz Dolenjske pri Višnje gorskem klancu in za zaposlene iz smeri Gorenjske pri Vodicah in Medvodah. Ker prihajamo na delovno mesto že sedaj pred 7.00 uro in začnemo z delom, se nam teh 30 min ali več (tedensko okrog 2,5 uri), ne šteje v delovni čas, zato teh ur ne moremo koristiti, niti niso plačane.
Prihod na delovno mesto kot ga predlagam, imajo že uvedena nekatera ministrstva (njihove organizacijske enote) in službe, na podlagi 4. člena omenjene Uredbe. Premakljiv delovni čas, kot ga predlagam, z začetkom ob 7.00 uri, omogoča uslužbencu lažje usklajevanje službenih in družinskih obveznosti (npr. vrtci, šole…) ter vpliva tudi na njegovo psiho-fizično stanje. Čas, ki ga sedaj preživimo v avtomobilu bi lahko porabili za rekreacijo, sprostitev, druženje z družino ipd. V zimskih mesecih je vpliv na psihično stanje posameznika še toliko večji, saj prostega časa ne moremo preživljati na dnevni svetlobi. Nesporno bi kvalitetno preživet čas vplival na še boljši delovni učinek in pozitivno delovno klimo.
V primeru odobritve pobude, se za uslužbence, ki na delovno mesto prihajajo kasneje in želijo svoje delo opravljati v poznejših popoldanskih urah, delovni čas ne spremeni.
Prepričana sem, da odobritev prošnje ne bi imela negativnih posledic za delovni proces, kvečjemu bi pozitivno psiho-fizično stanje, dobra delovna klima in povečana vnema zaposlenih, imela implikativne učinke, ki so delodajalcu in nam vsem le v korist.