Predlagam, da se pripravi ustrezno zakonsko podlago, da bo mogoče v avto namestiti neko certificirano kamero, katere posnetek bo na sodišču veljal kot dokaz. Razloga sta vsaj dva. En razlog je razjasnitev okoliščin morebitne nesreče. Drug razlog je ovajanje kršitev cestno prometnih predpisov s strani raznih objestnih voznikov (izsiljevanje prednosti, prehitevanje kolone po odstavnem pasu, ...).
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z vašim predlogom vam moramo sporočiti, da v Republiki Sloveniji ne obstaja možnost ti. »certifikacije« avto kamer (ti. »dashcam-ov«) na način, kot ga predlagate, tj. da bi se njihovi posnetki lahko oziroma morali šteti kot dokaz v postopku pred sodišči Republike Slovenije. Eno od temeljnih načel slovenskih sodnih postopkovnih zakonov je namreč ti. načelo proste presoje dokazov, v skladu s katerim naloga sodišč, da presojajo, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ne sme biti vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena – npr. v kazenskem postopku (prim. prvi odstavek 18. člena <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o kazenskem postopku, kar se potem uporablja tudi v postopku s prekrški), občasno pa zakon določa tudi določene dokazne prepovedi (npr. drugi odstavek istega 18. člena). V pravdnih (civilnih) sodni postopkih pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka – katera dejstva se štejejo za dokazana (prim. 8. člen <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o pravdnem postopku, ki se potem uporablja tudi v nepravdnem postopku, postopku z upravnim sporom, ter v delovnih in socialnih sporih).
Posledično v pravnem redu Republike Slovenije ni mogoče oblikovati postopka certifikacije t.i. »dashcam-ov« ozir. drugih podobnih kamer, v smislu, da bi se določilo kateri posnetki bi lahko veljali kot dokaz v sodnem postopku. Odločitev o tem, ali se bo dopustilo uporabo posnetka s takšne kamere kot dokaza, ter če, katera dejstva se bodo na podlagi takšnega posnetka štela kot dokazana, so tako vedno v pristojnosti sodnice ali sodnika, ki vodi konkretni sodni postopek v skladu s prej navedenimi zakonskimi podlagami (dokazno pravo).
Iz teh razlogov vašemu predlogu ni mogoče ugoditi.
Dodajamo pa, da navedeno samo po sebi še ne pomeni, da t.i. »dashcam-ov« v Republiki Sloveniji v nobenem primeru ni mogoče uporabljati. Posebne zakonodaje, ki bi jih urejala, sicer nimamo, in je treba pri opredelitvi glede tega vprašanja izhajati iz splošne (sistemske) ureditve (npr. <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o varstvu osebnih podatkov ter Splošna uredba o varstvu podatkov (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1 in UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2 – popr)), bi pa njihova uporaba lahko izjemoma bila dopustna – npr. izjema iz (c) točke drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. S tem mislimo primere, ko bi se posnetke hranilo le za kratek čas in če bi se jih uporabljalo le za zasebne (domače) namene, tj. ne za javno objavo in kakšno drugačno razširjanje. Glede te zasebne uporabe (z navedenimi omejitvami) štejemo, da je nesporna.
Posebno stališče glede uporabe ti. »dashcam-ov« je zavzel tudi Informacijski pooblaščenec – ugotovil je, da tudi pravna podlaga iz (f) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov – zakoniti interesi, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba), ne bi bila ustrezna. <link https: www.etransport.si novice ce-imate-v-vozilu-avtokamero-potem-morate-vedeti-to external-link-new-window internal link in current>Navedeno stališče je že ustaljeno, nazadnje je bilo ponovljeno v letu 2018, ko je že veljala Splošna uredba o varstvu podatkov in v njem je med drugim bilo navedeno, da je po pravnem redu Republike Slovenije rezultat glede uporabe ti. »dash-cam-ov« naslednji:
»Uporabnik takšne kamere se šteje za upravljavca osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje tudi pravno podlago. Te v zakonu praviloma ni mogoče dobiti, zato bi lahko bila pravna podlaga mogoče zgolj na podlagi t. i. testa interesov – torej če bi bilo snemanje nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov uporabnika kamere in bi ti interesi očitno prevladali nad interesi drugih udeležencev prometa, ki bi bili pri tem posneti. Ta test bi po mnenju IP morda prestali vozniki na posebej nevarnih vožnjah s tovorom velike vrednosti ali prevozi v kakšnih drugih posebnih okoliščinah, težko pa bi bilo sprejeti, da bi ga prestale kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za primer (relativno malo verjetne) prometne nesreče. Drugi udeleženci prometa imajo namreč upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe na javni cesti ne bodo posneti.«
Navedene informacije kažejo, da je področje uporabe ti. »dashcam-ov« globoko posega v informacijsko in splošno zasebnost ter da tudi zato zgoraj predlagana pravna regulacija tega vprašanja ne bi bila primerna.
Popolnoma zgrešeno, saj se že danes vozi 80% ljudi z lizing avti, kar pomeni da ni znano kdo je lastnik, samo s to zakonodajo skrivate arogantne in polizane politike in njihove prijatelje, ki še vedno želijo v Sloveniji izstopat z svojim vedenjem, primerov zadnjih let je in še danes in jutri jih bo ogromno, sramota za državo da vedno ščiti povzročitelja in ne nič nevarnega udeleženca v prometu (pišem za primer avto kamer), ki si želi varno peljati sebe in druge v avtu varno na lokacijo B.
Kamera ima lahko dva pozitivna učinka, bedaka ki dela napake morda spravi slučajni ali namerni ogled posnetka k pameti da postane boljši voznik in tako kot npr. v nekaterih državah pomaga razjasniti okoliščine prometne nezgode. Lep primer norcev na cesti je bilo pred leti ko so se zaletavali na vrhu hriba ob megli, videlo se je da so prtiskal gas dokler ni počilo, s tem da je DARS imel možnost ukrepat takoj ko se je pričela megla pa tega ni storil, ni mu bilo vredno opravljat svoje funkcije kot je tudi sedaj ne opravlja v celoti kot bi moral.
Po mojem mnenju ne morem podpreti takega predloga, ker imamo zelo dobro prometno policijo, ki mora skrbeti za take primere. Povrhu vsega, je velika verjetnost, da če bi imeli kamere z namenom ovajanja, potem bi se izkazalo, da bi bilo to zlorabljeno za diskreditacijo oseb, katerim se je nekdo "zameril" in javno objavljanje takšnih posnetkov. Zaenkrat ima to pravico samo policija, kar je pomojem edino prav. Bi se pa strinjal s predlogom povečanja pooblastil prometne policije, za hujše prekrške, da na mestu ugotovitve hujšega prekrška, lahko takoj sankcionirajo kršitelja.
Dobro prometno policijo praviš. Nekoč sem posnetek situacije poslal na PPP ter v avtošolo in policaji so mi rekli da sem grobo kršil CPP na avtošoli so mi rekli da sem vozil pravilno. Vprašal sem tudi vseh sort ljudi in izkazalo se je da policaji pojma nimajo. Potem sem vprašal na ministrstvo kaj se zgodi če se policaj moti v obravnavi prometne nesreče pa ni bilo odgovora.
Vprašanje: zakaj bi mogla biti certificirana? To ne pomeni nič drugega, da bo nekdo od tega potegnil še nekaj denarja. Je pa res, da bi to moral biti zakonit dokaz na sodiščih,
Imam kamero ki ima gps in meri tudi hitrost ter jo zapisuje na posnetku. Enkrat sem že poslal posnetek na PP na analizo.
Posnetek kamere že zdaj lahko služi kot razbremenitveni ali kot razjasnitveni dokaz. Edino ne more biti edini dokaz kaznivega dejanja.
Torej, če imaš kamero, pa pride do nesreče z osebo X, in je tvoja proti njegovi besedi, te posnetek brez problema reši pred sodiščem. Edino, kar trenutno ni mogoče je, da te recimo X prehiti, ko ti pelješ po omejitvi, pa da bi na podlagi tvojega posnetka dokazoval previsoko hitrost osebe X (ker zadeve niso umerjene in kalibrirane, in ker ni mogoče izključiti raznih manipulacij videoposnetkov - kar pa tudi ni mogoče pri kakorkoliže certificiranih kamerah). Torej ti jo lahko imaš, in si na varnem, z prekrškarji naj se pa ukvarja policija.
Torej brezveze vpeljevat kakršnekoli spremembe.
Od kdaj to velja v Soveniji? Glede na link spodaj, to v Sloveniji še ne velja, ker stalno snemanje kao krši pravila o varovanju zasebnosti. Torej je dokaz pridobljen nelegalno in ne velja. Če jo jaz imam, pa sem v prekršku. Mogoče ne bom za to kaznovan, amapk to meni ni dovolj. Jaz predlagam, da je stvar legalna in zakonsko urejena, ne pa da organi pregona kao zamižijo.
www.zurnal24.si/avto/armaturna&
Itak pa predlog ni mišljen samo kot pomoč pri razjasnitvi nesreč, pač pa tudi kot sredstvo za dvig kulture v prometu. Če bi imel del avtov kamere, si razni perverzneži ne bi upali kolone v zastoju prehitevati po odstavnem pasu. Sploh pa je za zastoj pogosto krivo to, da se ljudje ne znajo razvrstiti iz dveh pasov na enega. Pa je zelo enostavno - ko je znak za prepoved prehitevanja (par sto metrov preden se pasova združita), bi ga morali vsi upoštevati in bi se "zadrga lepo zaprla" pri razmeroma veliki hitrosti in solidni pretočnosti. Severno od nas to lepo deluje. Pri nas pa se vedno najde kak cepec, ki skuša tik preden se en pas konča prehiteti še par avtomobilov, potem pa se vrine nekam v kolono in s tem preprečuje normalno pretočnost.
Tehnično je seveda mogoče preprečiti manipulacije videoposnetkov. Če ne drugače, s fizično plombo na ohišje. Umerjanje in kalibracija pa tudi ni nič posebnega s tehničnega vidika - ključno je to, da obstaja zakonska podlaga, ki določa kdo in kako lahko kamero izdela in kalibrira. Saj to ne bi bilo nič posebno novega, pri tahografih je stvar urejena že desetletja in deluje.
Take kamere bi potem stale nekaj tisoč evrov... vse ostalo se da zaobiti.
Pri nas se seveda sme snemat, a seveda je treba pazit tudi na zasebnost... problem je, da vsi berete članke novinarjev, ki ponavadi pišejo stvari, ki jih tudi sami ne znajo (kaj drugega pa naj počne študent/s.p. za 5eur/h).
Mogoče malenkosti boljši članek: siol.net/avtomoto/zanimivosti/avto&
Torej posnetek lahko brez problema služi kot dokaz policiji na licu mesta, kot zavarovalnici in/ali sodišču v primeru naknadnih sporov/nestrinjanj. Torej, če nekdo na križišču pred tabo prešalta v rikverc, se ti zaleti v sprednji del avta, potem pa skoči ven, da si mu ti priletel v "rit", je tvoj posnetek čisto zadosten dokaz tako za policaja, ki ga bo z veseljem pogledal, kot za ostale prej naštete. Seveda pa ne smeš arbitrarno snemat (arhivirat) in objavljat celotnih posnetkov voženj, ker bi že v primeru nekaj deset takih ljudi, z malo sreče (recimo da snemajo taksiste ene ataksi službe) pokril nekje 50%+ ljudi v ljubljani, in lahko z pametno obdelavo mapiral točno kater avto se je kdaj nahajal kje, oz kdaj se kdo vozi domov in po kateri poti.... to pa je precejšen vdor v zasebnost. V načinu delovanja, kot je "ponavadi" pri teh kamerah (ko se kartica nafila, se najstarejši posnetek zbriše), pa seveda to ni problematično.
Vem za podoben primer (sicer iz druge roke), kjer je posnetek pomagal sestri od kolega, ki je peljala po klancu navzgor proti križišču, kjer je že bil drug avto, ki je počasi drsel v rikverc, ona se je ustavila in mu celo potrobila, on pa priletel v njo... potem pa policiji, da je on stal na križišču, ona pa v njega. Posnetek so videli policisti, zapisali v zapisnik, kazen je dobil prvi voznik, zavarovalnica je njej plačala škodo... je pa res da do sodišča ni šlo (a verjetno bi šlo skozi tudi tam). Jaz sem posnetek videl le kot "zanimivost", ko je kolega pokazal kaj se je zgodilo sestri.
Glede na dani članek torej lahko kamera služi kot dokaz, hkrati pa praviš, da se posnetkov ne sme arhivirat. Ampak saj arhiviranje je vsako shranjevanje na nek medij - tudi v kameri. V glavnem jaz se strinjam, da se ne sme posnetkov objavljati, pa da se omeji arhiviranje, mora pa biti jasno določeno kaj se sme in česa ne. Če je to urejeno, je OK.
Še vedno pa sem mnenja, da bi bile kamere zelo koristne tudi za discipliniranje voznikov, če bi lahko na osnovi posnetka ovadil objestne soudeležence v prometu. To pa kot praviš ni mogoče. Pa mene ne brigajo tisti, ki se na avtocesti vozijo 160 km/h - te bi tudi težko našel s kamero, čeprav je tudi to mogoče. Egoistično obnašanje v zgoščenem prometu in zastojih pa je dosti večji problem. Lahko tudi rešilcu onemogoči, da pravočasno pride na kraj nesreče in take voznike je nujno disciplinirati.
Certificirane kamere bi stale jurja, če bi jih naredili sto kosov. Pri seriji deset tisoč pa bi lahko stale precej manj. Razen če bi po slovensko izbrali enega dvornega izvajalca, ki bi prosto določil ceno.
> Glede na dani članek torej lahko kamera služi kot dokaz, hkrati pa praviš, da se posnetkov ne sme arhivirat. Ampak saj arhiviranje je vsako shranjevanje na nek medij - tudi v kameri. V glavnem jaz se strinjam, da se ne sme posnetkov objavljati, pa da se omeji arhiviranje, mora pa biti jasno določeno kaj se sme in česa ne. Če je to urejeno, je OK.
Seveda lahko shraniš posnetek nesreče. Ne smeš pa snemat 24/7 in čuvat arhiva le-tega. To pokrivajo ostali zakoni ne-povezani s prometom. Torej tudi ti lahko v centru mesta slikaš novoletne lučke in množico ljudi okoli. Lahko tudi shraniš to, pa tudi na facebook smeš dat. Ne smeš pa cel dan tam stat s kamero, snemat vse, ki grejo mimo, in to arhivirat in kasneje obdelovat.
> Še vedno pa sem mnenja, da bi bile kamere zelo koristne tudi za discipliniranje voznikov, če bi lahko na osnovi posnetka ovadil objestne soudeležence v prometu. To pa kot praviš ni mogoče. Pa mene ne brigajo tisti, ki se na avtocesti vozijo 160 km/h - te bi tudi težko našel s kamero, čeprav je tudi to mogoče. Egoistično obnašanje v zgoščenem prometu in zastojih pa je dosti večji problem. Lahko tudi rešilcu onemogoči, da pravočasno pride na kraj nesreče in take voznike je nujno disciplinirati.
Seveda, ampak to je delo policije, in ne tebe. Zamisli si, da se skregaš s sosedom, pa ti vsak dan začne sledit v službo & nazaj, in vsakič, ko malo sekaš ovinek na polni črti, pošlje posnetek na policijo. Pa vsakič, ko pelješ 55 na uro v naselju, pa na praznem parkirišču, ko se mesta nasproti "dotikajo", pa čez črto zapelješ na tistega nasproti, da ti ni treba v rikverc vparkirat, pa ko obrneš na avtobusni postaji, itd. Razumem, da bi rad sankcioniral le "najhujše" kršitelje (pa karkoli že to pomeni, vsak ima svoje standarde), ampak potem je treba sankcionirat vse.
> Certificirane kamere bi stale jurja, če bi jih naredili sto kosov. Pri seriji deset tisoč pa bi lahko stale precej manj. Razen če bi po slovensko izbrali enega dvornega izvajalca, ki bi prosto določil ceno.
Seveda bi izbrali dvornega izvajalca, kdo se bo pa šel ukvarjat za deset tisoč kosov z našimi politiki, nabavo, certifikati, ipd? Poglej samo ceno npr. GoProja, pa dodaj strošek certifikacije, pa vidiš, da se ne izide. Pa kje boš našel deset tisoč slovencev, ki bodo dali po (npr.) dvesto eur za kamero, pa potem vsakič, ko jih nekdo izsili, nosili celo kamero na policijo, čakali v vrsti, izpolnjevali formuarje, zato, da nekdo tretji faše 100eur kazni? Pa zraven bo policija pogledala še ostale shranjene posnetke, pa še lastniku kamere zaračunala nekaj sto eur za "dobro voljo" in ostale prekrške, ki jih je storil sam. ...medtem pa kamerica za 30eur z aliexpressa pokrije "lastno rit", za ostale je pa dovolj sredinec, mahanje z roko, trobljenje, in blendanje z dolgimi lučmi.
Podpiram.
Bi se strinjal s 5r.
Dodal bi, da ob učinkovitem javnem prevozu (poglejte letalski prevoz, ki je načeloma SAMO JAVEN, koliko malo nesreč v primerjavi s prepeljanimi potniki ima) sploh ne bi potrebovali osebnega.
Je pa res, da bi meni v primeru 'Brežic 2010', kjer mi je policist neupravičeno napisal 420 evrov kazni za nenadno zaviranje, kamera še kako prav prišla. :)
Nisem plačal, sodni stroški: dodatnih 350 evrov. ;)
Sem proti, pa ne ker bi redno kršil cpp :) , ampak se mi zdi, da je to še ena od nepotrebnih omejitev in nadzorovanje vsega živega. In na koncu bo boj na sodišču padal zaradi nepravilno pridobljenih dokazov, kot se žal dogaja :(. Iz istega razloga se mi zdi, da je potrebna strpnost in ne zmeraj omejevanje v življenju. Seveda pa snemnje, kar vse povprek je že sedaj omejeno z zakonom.
p.s. pa tukaj je še strošek kamere in omerjanja oz. certificiranja, ki bi se znalo prenesti kot obvezna oprema v vozilu.
Promet je in mora biti nadzorovan. Narobe je, če ni. Za nove oz. nepotrebne omejitve pa tu ne gre - gre samo za boljši nadzor nad izpolnjevanjem obstoječih omejitev (CPP), tako da ne vidim kaj je tu spornega. Če so sporne obstoječe omejitve, jih pač omilimo, ne pa da namenoma naredimo "luknjičast" nadzor nad izvajanjem teh omejitev.
Zakonska podlaga za tako kamero pač pomeni, da dokazi z njo ne bodo nepravilno pridobljeni. Strošek pa bi bremenil le tiste, ki so jo želijo vgraditi. Ostali bi bili na istem, kot so sedaj (razen tega, da ne bi več tako brezskrbno kršili predpise - vsaj ne tistih, ki razpi**** ostale udeležence v prometu). Da bi bila to obvezna oprema, pa ni nobenega govora v tem predlogu.