Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Nesmiselno obdavčevanje

1122 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

V začetku šolskega leta je nekaj zaokrožilo po šolskih skladih. Vendar ne, da naj bi bile vse donacije, ki jih prejme posamezni učenec oziroma njegovi starši obdavčene. Samo govorilo se je, nikoli izvajalo, da bi morali biti starši, ki za posameznega učenca, prejmejo več kot 78,00 € na posamezno šolo v naravi, za preostanek subvencije obdavčeni. To se že pri samem podeljevanju subvencij upošteva in se ne preseže tega zneska na posameznika. Kaj pa v primeru, če pride do presežka zneska donacije na posameznika?

Problematično zakonodajo bi lahko rešila sprememba zakona, saj so prejemki iz šolskega sklada lahko hitro obdavčeni. V priloženem članku je jasno zapisano, da pod dohodnino padejo enkratni zneski nad 42 evrov in več zneskov iz istega vira (v tem primeru šolskega sklada), če znašajo skupaj več kot 84 evrov.

Problematike se zavedajo tako na ministrstvu za šolstvo kot tudi na financah, kjer so že odgovarjali, kaj vse je predmet dohodnine.

Gre za nesmiselno obdavčevanje v primeru humanitarnih organizacij - šolskega sklada zaradi česar predlagam spremembo zakona.

41 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR F Ferenc 73 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11.03.2019

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da smo problematiko obdavčitve izplačila iz šolskih skladov na Ministrstvu za finance že proučevali, ter se o možnih sistemskih rešitvah dogovarjali tudi s pristojnim ministrstvom, to je z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, kjer je bilo ugotovljeno, da je k reševanju navedene problematike potrebno pristopiti sistemsko, in sicer v prvi vrsti z ustrezno določitvijo namena izplačil iz šolskih skladov. 

Zakon, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja in določa tudi šolske sklade, določa tudi namen šolskih skladov oziroma kaj se iz teh skladov financira. Namen šolskih skladov je financiranje nadstandardnih dejavnosti, ki v splošnem vplivajo na bolj kakovostno izobraževanje vseh otrok in učencev, ne pa pokrivanje stroškov posameznim otrokom in učencem iz socialno šibkih družin. 

Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v splošnem daje velik poudarek posebni obravnavi dohodkov, ki imajo socialno varstveno naravo (npr. oprostitve določene v 20. do 25. členu ZDoh-2). Predpogoj za oblikovanje posebne davčne obravnave pa je ustrezna sistemska ureditev področja in s tem zagotovitev doseganja namenov posebnih obravnav. 6. in 7. točka 20. člena ZDoh-2 urejata oprostitve plačila dohodnine za izplačila oziroma pomoči, ki jih prejmejo socialno ali drugače ogrožene osebe oziroma druge pomoči potrebne osebe od organizacij, navedenih v teh točkah, med katere sodijo tudi izplačila tem osebam s strani humanitarnih organizacij. 

V kolikor pa se pomoči socialno ali drugače ogroženim osebam ter drugim osebam, ki so pomoči potrebne izplačujejo s strani drugih subjektov, kot so določeni v 6. in 7. točki 20. člena ZDoh-2, pa le te ne sodijo v okvir dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine, ampak se obravnavajo kot drugi dohodek (darilo). Pri tem ni pomembno, ali je dohodek prejet v denarju ali v naravi. V skladu s 108. členom ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva vrednost posameznega darila, če le ta ne presega 42 evrov oziroma če skupna vrednost daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov. Od drugih dohodkov, ki pa se vštevajo v davčno osnovo, pa mora plačnik davka, v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2), izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj. Prejemniku dohodka se navedeni dohodek všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Pripominjamo še, da se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije ne presega 20 evrov, vrednost dohodka pa se kljub temu všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.     

Izhajajoč iz navedenega izplačil iz šolskih skladov ni mogoče enačiti z izplačili humanitarnih organizacij, ki so v skladu s 6. točko 20. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Glede drugačne sistemske ureditve obdavčitve izplačil iz šolskih skladov je v prvi vrsti potrebno urediti sistem šolskih skladov v zakonu, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, šele nato bo mogoče drugače urediti tudi davčno obravnavo navedenih izplačil.


Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da se iz šolskega sklada financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, kot je nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Zakon v 135. členu torej določa namen porabe sredstev šolskega sklada. Kriteriji oz. merila za razdelitev teh sredstev pa niso zakonsko določeni.

Upravni odbor sklada lahko na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZOFVI sprejme pravila za delovanje sklada. Zakon sicer ne opredeljuje vsebine pravil, smiselno pa je, da se s pravili določi oblikovanje programa sklada, način zbiranja sredstev, merila oz. kriterije za porabo sredstev, postopek za odločanje o porabi sredstev, zastopanje sklada ter način notranjega nadzora porabe sredstev … Izvedbena vprašanja torej vsaka šola lahko ureja avtonomno z internim aktom, kar dopušča skladu, da v pravilih določi, da imajo prednost pri pridobitvi sredstev iz sklada socialno šibkejši učenci. Pri tem je potrebno opozoriti, da se morajo sredstva nameniti samo za namene kot jih določa prvi odstavek 135. člena ZOFVI. 

Posebej je potrebno izpostaviti, da šolski skladi, ki so opredeljeni v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja, v osnovi niso namenjeni za pomoč socialno ogroženem učencem. Poleg tega izplačila iz teh skladov ne morejo biti oproščena plačila davka, ampak se po mnenju Finančne uprave RS izplačila iz šolskega sklada, ne glede na to, da se namenijo kot pomoč socialno ogroženim učencem, štejejo za darila in so obdavčena z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.

Komentarji