3. 2. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
Predlog državljana ocenjujemo kot pavšalen. Ne vsebuje niti navedbe, za katero vrsto postopka gre. Razumemo ga bolj kot kritiko konkretnega sodnega postopka. Pri pripravi predpisov je gotovo treba spoštovati načelo jasnosti in določnosti pravnih norm kot posebni vidik ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Vendar pa, kot je pojasnilo Ustavno sodišče, to načelo ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati, saj njihova uporaba vedno pomeni razlago glede na konkretni primer. Z vidika pravne varnosti, ki je tudi eno od načel pravne države, postane pravna norma sporna šele takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ni mogoče določiti jasne vsebine (Tako Ustavno sodišče v U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003, Ur. l. 73/03 in OdlUS XII, 71 ter U-I-227/06 z dne 16. 11. 2006, Uradni list 131/06).
Glede na navedeno v nadaljevanju podajamo analizo veljavne ureditve, in sicer glede izvršilnega postopka, saj domnevamo, da se predlog nanaša na ta postopek, čeprav to v predlogu ni izrecno navedeno, ureditve pa se med seboj lahko razlikujejo. V postopku izvršbe, ki ga ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) velja, da sodniški pomočniki ne morejo voditi narokov, strokovni sodelavci pa lahko vodijo naroke, in sicer lahko vodijo naroke po pisni odredbi sodnika, ne morejo pa voditi narokov za javne dražbe.
Drugi, tretji in četrti odstavek 6. člena ZIZ namreč glede pristojnosti strokovnih sodelavcev in sodniških pomočnikov določajo:
Strokovni sodelavci in sodniški pomočniki lahko:
- vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti,
- izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe,
- opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in
- po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Strokovni sodelavci lahko v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo o:
- ugovorih po izteku roka,
- ugovorih tretjega,
- ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom,
- ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in predmeti izvršbe,
- predlogih za odlog izvršbe,
- razveljavitvah potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti,
- zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe,
- predlogih za vrnitev v prejšnje stanje,
- zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja in
- zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom.
Strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe.
Za sodniške pomočnike torej zakon v postopku izvršbe ne določa možnosti vodenja narokov, strokovni sodelavec pa narok lahko vodi, vendar je za to potrebna odredba sodnika, za katero zakon jasno določa, da mora biti pisna. Glede vprašanja, kateri sodnik mora odredbo izdati, pojasnjujemo, da je to sodnik, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje oziroma ki vodi postopek. V zvezi s tem je pomembno še, da se z odredbo odloča le o vprašanjih procesnega vodstva, zato zakon zoper odredbo sodišča ne dopušča pravnega sredstva (9. člen ZIZ).
ZIZ posebej ne ureja izločitve strokovnega sodelavca in sodniškega pomočnika, zato se glede tega vprašanja v skladu s 15. členom ZIZ uporablja Zakon o pravdnem postopku. Ta v 75. členu določa, da o izločitvi strokovnega sodelavca odloča sodnik. V izvršilnem postopku na prvi stopnji je to sodnik posameznik, ki v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZIZ vodi postopek in izdaja odločbe. V konkretnem primeru je to sodnik, ki mu je v skladu z Zakonom o sodiščih in Sodnim redom kot zakonitemu sodniku konkretna zadeva dodeljena.
Glede na navedbe predlagatelja sklepamo, da bi lahko bila pomembna predvsem določba petega odstavka 156. člena Sodnega reda, ki določa:
(5) Zadeve, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom, se morajo dnevno razporediti po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov oziroma nazivov prvonavedenih strank ali udeležencev in vpisati v vpisnike. Zadeve se sodnikom dodeljujejo upoštevaje abecedni vrstni red začetnic njihovih priimkov. Posameznemu sodniku se dodeli toliko zadev, da se doseže z letnim razporedom določeno število nerešenih zadev, ki jih mora imeti sodnik v delu po opravljeni mesečni dodelitvi.
V zvezi s tem dodatno pojasnjujemo, da se po šestem odstavku 156. člena podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom, torej na način iz citiranega petega odstavka, določijo z letnim razporedom sodnikov, ki je za vsako posamezno sodišče objavljen na spletnih straneh sodstva.
In potem ti odgovorijo z razlago zakona, točno o tistem, ki ga predlagatelj predlaga da se spremeni.
Naredil pa nebi nič.
Od govor je beda od bede. Storite vendar kaj!
Pravniki si na tak način sami sebi delajo posel, ker brez dodatnih debelih knjig z razlago zakona in še nekaj ločenih pravnih mnenj ne veš kaj je zakonodajalec mislil oziroma kako si je potrebno zakon razlagati. Nenazadnje število popravkov zakona kaže tudi na to, da so zakoni preprosto slabo napisani. Če pa to pravnikom rečeš pa odvrnejo, da se tudi Windowsi vsak teden posodabljajo. Eden od problemov naše zakonodaje je tudi v tem, da jo pišejo nekompetentni ljudje, brez ustreznih izkušenj ali pa kar direktno razni lobiji, ki imajo interes. Dostikrat tudi prepisujejo od drugod, pri čemer vzamejo nekaj iz nemškega zakona, nekaj iz avstrijskega, malo si sami spomnijo, nekaj napačno prevedejo itd. Problem šlampastih zakonov je po moje v tej državi nerešljiv, ker gre za hud sistemski problem.
Predpisi na področju pravosodja so pa itak katastrofa na celi črti, vsakega predpisa, ki sem ga uporabil je bil neustaven. Bi razumel. da je kakšen predpis neustaven, ampak vsak, ki sem ga uporabil, too much.
odlocitve.us&
odlocitve.us&
odlocitve.us&
odlocitve.us&
odlocitve.us&
odlocitve.us&
Bravo. Krasen dokaz, kako se pišejo zakoni, da ne govorim, da tisti, ki pa jih sprejemajo, pojma nimajo kaj sprejemajo, saj jih popolnoma nihče ne prebere, kaj šele, da bi se poglobil v nebuloze, ki so v njih.
Predpisi, vsi, zakoni in podzakonski akti naj bi bili pisani določno brez da kakšna navedba postane dvoumna. So filtri, zdanji filter je ustavno sodišče. Naj bodo predpisi tudi preprosti, da jih bodo razumeli tudi povprečni ljudje. Skratka: 1. določno 2. preprosto. Podpiram predlog.
Tako je. Ampak, kot je že nekdo komentiral, zakone predlagajo raznorazni lobiji, na kratko mafijske združbe, večinoma s tem namenom, da lahko nemoteno delujejo. Seveda pa je potem katastrofa, da te zakone sprejemajo ljudje, to je 92 bebcev, ki jim je zadnja skrb, kakšni so zakoni.
Če ne bi bilo pravo takšno, kakršno je, bi bila kategorija ljudi, ki mu služijo oz. se tako ali drugače ukvarjajo z njim, brez dela in dohodka. Zato je povsem iluzorno razmišljati, da bo kdaj drugačno. Tistim, ki nad njim držijo roko, to ni niti najmanj v interesu.
Ena takih cvetk je tudi sojenje v razumnem roku. Ne vem, v čigavi glavi se je rodila ta bebava formulacija, ki ne določa prav ničesar. Si predstavljate, da bi na položnici, ki jo pošlje država za npr. plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pisalo, da jo je treba plačati v razumnem roku?
Pošiljanje položnic in izterjave neplačanih plačil je itak ena od redkih stvari, ki v naši državi deluje resnično brezhibno.
Zakoni bi bili precej bolj precizni, če bi jih pisali strojniki ... V naši stroki je 5,5 mm natanko toliko in ni niti 5,6, niti 5,4 mm. Kaj šele, da bi rekli, da je to "slabih 6 mm". :). Lahko se dogovorimo za tolerance (odstopanja), pri čemer je poudarek na "dogovorimo", kar pomeni, da dodatnih odstopanj ni. Vam je zdaj kaj bolj jasno, pravniki?
Razlog: neprimeren komentar
To se že dela vsak dan, imajo dejansko zaposlene za take stvari.
Hm, Ne vem kaj si to mislil, ampak, če si s tem mislil na "zaposlene", ki popravljajo zakone, imaš prav, to tudi sam vem. Vem pa, česar ti ne veš, da ti zaposleni popravljajo zakonodajo samo tako, da jo še bolj zameglijo in škodujejo navadnim ljudem. Je pa tako, kot je reker dr. Čeferin: Ta država (dobro, to ozemlje) je bila nazadnje pravna v času Marije Terezije, ko so vsak zakon dali prebrati kmetu in delavcu in če sta ga ta dva razumela, je bil zakon sprejet. Sedaj pa je takšna praksa, da dajo zakon stotim državnim pravnikom in če dobijo nazaj sto različnih razlag, potem zakon sprejmejo.