znižanje davka

Odziv Ministrstva za finance

Pred letom 2006 se je v Sloveniji  dohodnina plačevala od vseh dohodkov fizičnih oseb, ne glede na to, od kod so bili ti prejeti, po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav. Z davčnim letom 2006 je bil v Sloveniji narejen odstop od tega koncepta sintetične oziroma globalne obdavčitve vseh dohodkov fizičnih oseb z dohodnino. Uveden je bil sistem, po katerem se nekateri dohodki, obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji brez upoštevanja davčnih olajšav - cedularna obdavčitev. Taka obdavčitev praviloma velja za dohodke iz kapitala oziroma pasivne dohodke kot so obresti, dividende, dobički iz kapitala. Z novelo <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>ZDoh-2L je bila konec leta 2012 sprejeta cedularna obdavčitev tudi za dohodke iz oddajanja premoženja v najem (začela se je uporabljati s 1. januarjem 2013). Na podlagi spremembe zakona se je tako določilo, da se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji (25%), enako kot je do tedaj veljajo za dohodke iz kapitala, in ne več po progresivnih stopnjah.

V povezavi s stroški vlaganj v nepremičnino pojasnjujemo, da se pri ugotavljanju davčne osnova pri dohodku iz oddajanja premoženja v najem skladno s prvim odstavkom 77. člena <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o dohodnini upoštevajo normirani stroški v višini 10% od dohodka (najemnine). Lahko pa zavezanec skladno z drugim odstavkom tega istega člena uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, ki jih za premoženje, oddano v najem, plačuje zavezanec sam. Na ta način se dohodek iz oddajanja premoženja v najem zniža za navedene stroške, kar pomeni tudi znižanje davčne osnove. Stroški omenjenega vzdrževanja se na ta način že ustrezno odražajo v davčni obveznosti posameznika.  

Aktualna ureditev obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem sledi načelu enake davčne obravnave, saj se posameznike, ki dosežejo dohodek iz oddajanja premoženja v najem (v Sloveniji ali izven Slovenije) in so v bistveno enakem položaju, enako davčno obravnava. Predlog, da bi se davčna stopnja obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem določala na podlagi lokacije nepremičnine, odstopa od tega načela, saj temelji na razlikovalni okoliščini (lokaciji), na podlagi katere bi se posameznike s tovrstnim dohodkom, ki so v bistveno enakem položaju, brez razumnega in stvarnega razloga davčno obravnavalo različno. S proporcionalno davčno stopnjo se namreč obdavčuje vse dohodke iz oddajanja premoženja v najem enako, pri čemer je absolutna višina davčne obveznosti posameznika odvisna od njegove davčne osnove od dohodka iz oddajanja v najem (op. na višino dohodka pa lahko vplivata tudi 'kvaliteta' nepremičnine in njena lokacija). Višja davčna osnova tako predstavlja višjo absolutno višino davčne obveznosti posameznika in obratno. 

Predlogu, da bi se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčeval po različni davčni stopnji (odvisno od lokacije nepremičnine), iz navedenih razlogov nismo naklonjeni. Prav tako tovrstni parcialni posegi v sistem obdavčevanja z dohodnino niso primerni iz sistemskega vidika, saj posegajo v nevtralnost davčnega sistema.