Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Politiki in njihova članstva v organizacijah

391 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Zadnje čase opažam, da je kar nekaj politikov in ljudi na visokih položajih pripadnikov reda Malteških vitezov, ki je militantna organizacija tuje države, ki ima svojo valuto, svoje potne liste.... Članica te združbe je tudi nova načelnica generalštaba slovenske vojske Alenka Ermenc. Član je tudi Andrej Šter, Lojze Peterle, naj bi bila tudi Borut Pahor in Karl Erjavec (ne me držati za besedo) in še več vidnih politikov. Potrebno se je vprašati, interese katere države ti ljudje zastopajo. Zdi se mi nesprejemljivo, da so ljudje na vidnih visokih položajih člani tujih militantnih organizacij. To se mi zdi najmanj izdaja, če ne še kaj hujšega, zato predlagam, da se z zakonom prepove, da člani reda Malteških vitezov, Opus dei in podobnih organizacij, ne morejo biti na nikakršnih vodstvenih funkcijah (Predsedniki, župani, državni sekretarji, poslanci državnega zbora, direktorji v podjetjih v državni lasti...). Ljudem, ki pa so že na položajih, pa se jim te funkcije odvzame. Politik mora zastopati interese svojega naroda in svoje države.

13 glasov
7 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR P pilly 13 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


31.01.2019

Odziv Ministrstva za javno upravo

Nezdružljivost funkcije poslancev, članov državnega sveta, predsednika republike, sodnikov in državnih tožilcev je ustavna kategorija. Za navedene funkcionarje že Ustava Republike Slovenije določa, v katerih primerih je opravljanje funkcije nezdružljivo z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica, podrobneje pa vprašanje nezdružljivosti urejajo področni zakoni (npr. Zakon o poslancih, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o sodniški službi). 

Poleg področnih zakonov pa se za funkcionarje, za katere zakon ne vsebuje določb o nezdružljivosti funkcij, in za funkcionarje, za katere zakon glede nezdružljivosti funkcij napotuje na uporabo določb drugega zakona, uporabljajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljnjem besedilu: ZIntPK).

Nezdružljivost funkcij in dejavnosti poklicnih funkcionarjev je v ZIntPK urejena v 26. členu (nezdružljivost opravljanja funkcije in izjeme) in v prvem odstavku 27. člena (prepoved članstva in dejavnosti).

26. člen ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Navedena določa pa dopušča izjeme od te prepovedi, ki pod zakonsko določenimi pogoji dovoljujejo opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. 

Izjemoma lahko Komisija za preprečevanje korupcije na zahtevo poklicnega funkcionarja temu izda dovoljenje tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti, ki je sicer prepovedana. Pri odločanju o tem komisija upošteva javni interes in stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno ter nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Komisija dovoljenja ne more oziroma ne sme izdati, če njegovo izdajo preprečuje drug zakon ali če želi poklicni funkcionar dohodek pridobiti od organa, v katerem opravlja funkcijo.

Prvi odstavek 27. člen ZIntPK pa določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, skladih, agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.

Smisel omejevanja delovanja funkcionarjev je v spoštovanju ustavnega načela delitve oblasti, zato funkcionarjem ni dovoljeno opravljati nekaterih funkcij hkrati, in v preprečevanju zlorabe položaja na način, da bi poleg javne funkcije opravljali poklic ali dejavnost, s katero bi pridobili kakršenkoli dohodek ali premoženjsko korist. V skladu z določbami ZIntPK pa so se dolžni izogibati nasprotja interesov.

Poleg navedenih zakonskih določb veljajo za funkcionarje tudi etične zaveze in standardi ravnanja (npr. Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela dne 10. 12. 2015).

Priloge:

Komentarji