28. 2. 2019
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo in realizacijo.
Zaradi visoke tržne koncentracije v trgovini z motornimi gorivi so bile cene naftnih derivatov v Sloveniji celotno poosamosvojitveno obdobje regulirane, od leta 1999 na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov. Skladno z uredbo se maloprodajne cene naftnih derivatov spreminjajo vsakih 14 dni na podlagi izračuna modelske cene, ki upošteva gibanja svetovnih cen naftnih derivatov na borzni kotaciji ter gibanja tečaja EUR/USD. Modelska cena določa tudi maksimalno višino marže podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov.
V letu 2016 se je Vlada Republike Slovenije odločila za postopno liberalizacijo reguliranih cen naftnih derivatov. Najvišje maloprodajne cene 98 in več oktanskega motornega bencina in kurilnega olja se od 9. 4. 2016 oblikujejo prosto na trgu, od 9. 11. 2016 cene pa se na avtocestah in hitrih cestah prosto oblikujejo tudi cene neosvinčenega 95 oktanskega bencina in dizla. Na podlagi trenutno veljavne Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 64/18) so v Republiki Sloveniji določene le še najvišje maloprodajne cene neosvinčenega 95 oktanskega bencina in dizla izven avtocest in hitrih cest. Z aprilom 2016 se je najprej sprostila cena ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL) ter 98 in več oktanskega bencina (NMB 98). Z vidika strukture prodaje se tako prosto oblikujejo cene približno 13 % vseh prodanih naftnih derivatov, preostalih 87 % pa ostaja pod režimom regulacije (marž).
Državni zbor Republike Slovenije je na 33. izredni seji Odbora za gospodarstvo dne 25.5.2016 ob obravnavi točke dnevnega reda »Odprava deregulacije cen naftnih derivatov« sprejel sklep, da predlaga Vladi RS, da oceni posledice učinkov deregulacije cen naftnih derivatov, na podlagi analize gibanja cen sproščenih naftnih derivatov, do konca leta 2016.
Na podlagi tega sklepa je Ministrstvo za gospodarstvo zaprosilo Urad za makroekonomske analize in razvoj za izdelavo analize posledic deregulacije cen naftnih derivatov v obdobju od aprila 2016 do decembra 2016. Urad za makroekonomske analize in razvoj je pripravil Pregled gibanja cen dereguliranih naftnih derivatov, Ministrstvo za finance pa je naredilo Oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na proračun v obdobju od aprila 2016 do decembra 2016.
Pregled gibanja cen KOEL je bil narejen na podlagi izračunanih podatkov Ministrstva za infrastrukturo (v nadaljevanju: MzI) o gibanju maloprodajne cene KOEL za obdobje po deregulaciji in izračunov MGRT o gibanju povprečne 14-dnevne prodajne cene posameznega obdobja (v nadaljevanju: maloprodajna modelska cena) za KOEL, ki jo MGRT izračunava na podlagi v preteklosti veljavnega »modela« za izračun najvišje maloprodajne cene KOEL, ki je bil določen s strani države na podlagi vsakokratne veljavne uredbe.
Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da je bila maloprodajna cena KOEL večino analiziranega obdobja pod maloprodajno modelsko ceno. Tako se je cena KOEL v poletnem času, ko ni kurilne sezone, večinoma gibala pod maloprodajno modelsko ceno, od začetka kurilne sezone do konca leta pa se je maloprodajni modelski ceni močno približala. Razlike med cenami največjih treh trgovcev pri KOEL so bile večje kot pri cenah NMB 98, kar bi lahko bilo posledica večje konkurence ponudnikov kot pri kakšnem drugem naftnem derivatu, deloma pa bi lahko bilo tudi odraz metodoloških razlik med poročanimi cenami različnih trgovcev.
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence v 9. členu določa, da ima podjetje ali več podjetij prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov. Če je tržni delež podjetja na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov, se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj. Prevladujoč položaj lahko uživa tudi dvoje ali več podjetij skupaj, pri čemer se šteje, da imajo ta podjetja prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov.
Prevladujoče podjetje ima pravico, tako kot druga podjetja, konkurirati na podlagi uspešnosti kot katera koli druga družba, vendar mora zagotavljati, da njeno ravnanje ne izkrivlja konkurence. Torej prevladujoč položaj ni sam po sebi nezakonit. Nezakonita je njegova zloraba. Za nadzor nad izvajanjem te določbe je pristojna Javna agencija RS za varstvo konkurence, ki bi, v kolikor bi ugotovila, da eno ali več podjetij zlorablja prevladujoč položaj, le to tudi sankcionirala.