2. 6. 2019
Odziv Urada RS za kemikalije
V Sloveniji kot članici EU se za ugotavljanje in opredeljevanje nevarnih snovi uporablja Evropska zakonodaja in sicer Uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi (Uredba št. 1272/2008). Na podlagi te uredbe je v EU, posledično pa tudi v RS, na podlagi toksikoloških in drugih lastnosti, identificiranih blizu 150.000 nevarnih snovi; še neprimerno več jih kot take opredelijo in razvrstijo proizvajalci sami na podlagi pravil, ki jim jih določa prej omenjena uredba.
Snovi, ki jih kot domnevno nerazvrščene navaja predlog Vladi - benzen, azbest in formaldehid- so po veljavni zakonodaji (Priloga VI omenjene uredbe) že identificirane kot nevarne. To pomeni, da imajo uradno sprejeto, v vsej EU veljavno in zakonsko predpisano razvrstitev, ki jo je potrebno obvezno upoštevati pri pripravi nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje tveganj pri njihovi uporabi , tako za splošno kot profesionalno uporabo.
Kremenčev pesek po zgoraj navedenih principih še nima harmonizirane razvrstitve, ne glede na to pa morajo proizvajalci sami uporabiti enake kriterije in postopke za njegovo razvrstitev, ki pa sproži enake posledice kot harmonizirana razvrstitev. Kremenčev pesek po razpoložljivih podatkih nima rakotvornih učinkov, prah pa je v večini primerov že razvrščen in označen kot rakotvoren, kar uporabnikom omogoča ustrezno ravnanje z njim.
Zaradi čezmejnih učinkov in prostega pretoka blaga v EU, prometa in uporabe nevarnih kemikalij ne more urejati vsaka država zase, ampak le v povezavi z ostalimi na nivoju EU. Poleg zakonodaje o razvrščanju in označevanju snovi velja v Sloveniji tudi EU kemijska zakonodaja REACH, po kateri so bile v zadnjih 10 letih pri Evropski Kemijski Agenciji registrirane vse snovi, ki se uporabljajo v EU. Proizvajalci snovi morajo za vsako snov pripraviti oceno kemijske varnosti za različne uporabe. Ta ocena vključuje tudi emisije v okolje s koncentracijskimi mejami za posamezne snovi. Za navedene (pa tudi za večino drugih rakotvornih in mnoge druge nevarne snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost) v Sloveniji veljajo tudi posebni omejitveni ukrepi, ki se prav tako sprejemajo in izvajajo na nivoju EU.
V RS je za področje razvrščanja, pakiranja in označevanja, ter prometa in uporabe kemikalij pristojen Urad RS za kemikalije (URSK), nadzor pa izvaja Inšpekcija za kemikalije. Slovenija je preko URSK aktivno vključena pri dopolnjevanju zakonodaje zaradi tehničnega razvoja. Sodeluje pri obravnavi razvrstitev in označitev, na podlagi katerih se dopolnjuje zakonodaja in določena snov postane npr. rakotvorna ali drugače razvrščena.
Za nekatere skupine snovi ali posebna področja obvladovanja kemijskih tveganj (npr. emisije v okolje, varnost in zdravje ne delovnem mestu,…) pa velja specifična področna zakonodaja, ki pa je v pristojnosti drugih ministrstev.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Predpisi s področja varstva okolja pri določitvi mejnih vrednosti upoštevajo, kako nevarna je posamezna snov, upoštevajo pa tudi, kakšne vrednosti je mogoče dosegati z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) in možnosti zamenjave snovi z manj škodljivimi. Pri tem slovenski predpisi sledijo določitvi mejnih vrednosti iz direktiv EU in zaključkom o BAT (to so izvedbeni sklepi Komisije o določitvi zaključkov o BAT v skladu z Direktivo 2010/75/EU EP in Sveta o industrijskih emisijah po posameznih različne vrstah proizvodnje). Mejne vrednosti temeljijo tudi na podlagah, ki jih uporabljajo druge razvite evropske države z visokimi okoljskimi standardi (za področje zraka je osnova nemški Ta-Luft).
Uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (Uredba št. 1272/2008 in spremembe), ki je podlaga za predlog vladi, je sicer namenjena zagotovitvi visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja ter prostemu pretoku snovi, zmesi in izdelkov, in sicer v kontekstu (1. člen Uredbe št. 1272/2008):
- uskladitve kriterijev za razvrščanje snovi in zmesi ter pravil o označevanju in pakiranju nevarnih snovi in zmesi
- določitve obveznosti:
- proizvajalcev, uvoznikov in nadaljnjih uporabnikov za razvrščanje snovi in zmesi, danih v promet;
- dobaviteljev za označevanje ter pakiranje snovi in zmesi, danih v promet
- proizvajalcev, izdelovalcev izdelkov in uvoznikov za razvrščanje snovi, ki niso dane v promet in morajo biti registrirane ali prijavljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006,
pri čemer iz opredelitve pojmov (2. člen Uredbe št. 1272/2008) izhaja, da v tej uredbi:
- »proizvodnja« pomeni izdelavo ali ekstrakcijo snovi v naravnem stanju;
- »snov« pomeni kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim postopkom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistočami, ki nastanejo pri uporabljenem postopku, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo;
- »zmes« pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi ;
- »izdelek« pomeni predmet, ki dobi med proizvodnjo posebno obliko ali površino, ki bolj določa njegovo funkcijo kot njegovo kemijsko sestavo;»proizvodnja« pomeni izdelavo ali ekstrakcijo snovi v naravnem stanju;
- »nadaljnji uporabnik« pomeni fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, ki ni proizvajalec ali uvoznik in uporablja snov kot tako ali v zmesi pri svoji industrijski ali poklicni dejavnosti. Distributer ali potrošnik ni nadaljnji uporabnik;
- »uporaba« pomeni predelavo, formulacijo, porabo, hrambo, posedovanje, obdelavo, polnjenje v posode, prenos iz ene posode v drugo, mešanje, izdelavo izdelka ali katero koli drugo uporabo;
- »mejna vrednost« pomeni vrednost razvrščene nečistoče, dodatka ali posamezne sestavine v snovi ali zmesi, ki se upošteva pri odločanju o tem, ali je treba snov oziroma zmes razvrstiti;
- »mejna koncentracija« pomeni vrednost razvrščene nečistoče, dodatka ali posamezne sestavine v snovi ali zmesi, ki lahko povzroči razvrstitev snovi ali zmesi.
Uredba št. 1272/2008 se nanaša na proizvodnjo, dobavo, razvrščanje, mejne vrednosti in koncentracijo čistih snovi oziroma pripravo zmesi iz njih in nima direktne povezave s koncentracijami industrijskih emisij v okolje iz različnih vrst proizvodnje, ki morda uporabljajo te snovi ali pa nastajajo tekom drugega proizvodnega procesa kot je sama proizvodnja čiste snovi oziroma zmesi iz omenjene uredbe.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno za področje onesnaženosti okolja z rakotvornimi snovmi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pristojno zgolj za ureditev področja varnega in zdravega dela za rakotvornimi ali mutagenimi snovmi, kar ureja <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Pravilnik o varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.