Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj

1613 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Vladi Republike Slovenije predlagam ukinitev zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj.

Dosedanja zakonska ureditev vsebuje roke, znotraj katerih je mogoče začeti pregon storilcev kaznivih dejanj. Ti roki so v mnogo primerih zelo kratki in omogočajo poučenih storilcem, da se za čas roka skrijejo in jih tako ni mogoče pričeti priganjati. Kratki roki in roki na sploh so pisani v korist storilcev kaznivih dejanj ter v škodo žrtev.

Ukinitev zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj bi pomenila, da imajo storilci manj možnosti za izognitev pregonu, ker se rok za pregon sploh ne izteče. Tako bi zaščitili tudi žrtve, ki bi imele več možnosti za pravično zadoščenje.

 

21 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 3. 2019

Odziv Ministrstva za pravosodje

Zastaranje kazenskega pregona (kakor tudi zastaranje izvršitve kazni) je institut kazenskega prava, ki ga pozna večina držav. Če se omejimo le na zakonodaje držav članic Evropske unije, vse določajo tudi pravila zastaranja. Z zastaranjem preneha pravica države do izreka kazenske sankcije oziroma do njene izvršitve. Razlogi za tak institut so predvsem v tem, da kazen, izrečena za kaznivo dejanje po preteku dolgega časovnega obdobja, nima več posebnega preventivnega učinka; hkrati pa se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati. S tem pa se lahko povečuje možnost sodnih zmot in posledično zmanjšuje pravna varnost.

Roke za zastaranje kazenskega pregona določa <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) v 90. členu. V zvezi z oceno, da so ti roki prekratki, pojasnjujemo, da so bili z uveljavitvijo KZ-1 (1. 11. 2008) glede na ureditev v prej veljavnem <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ) roki za zastaranje pregona določeni v še enkrat daljšem trajanju.

Nadalje pojasnjujemo, da ne drži trditev, da bi se osumljenci storitve kaznivih dejanj s skrivanjem lahko izognili kazenskemu pregonu, saj tretji odstavek 91. člena KZ-1 določa, da zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati, ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. 

Nezastarljivost pregona je tako primerjalno-pravno kot tudi v KZ-1 določena iz kriminalitetno-političnih razlogov le v zvezi z izredno hudimi in nevarnimi kaznivimi dejanji. Kadar gre za kazniva dejanja, za katera se sme izreči kazen dosmrtnega zapora, ter najhujša kazniva dejanja zoper človečnost (100. do 105. člen KZ-1) je namreč v 95. členu KZ-1 določeno, da v zvezi z njimi pregon ne zastara.  

Glede na navedeno ocenjujemo, da je ureditev zastaranja kazenskega pregona v KZ-1 ustrezna.

Priloge:

Komentarji