28. 9. 2010
Odziv Ministrstva za pravosodje
Tretji odstavek 52. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odločba Ustavnega sodišča RS in 45/10 – ZintPK, v nadaljevanju: Zakon o prekrških) določa, da se v hitrem postopku storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana (če je predpisana v fiksnem znesku). Če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače. Posebni zakon mora torej določiti, da lahko prekrškovni organ, npr. Tržni inšpektorat Republike Slovenije, izreče višjo globo od najnižje predpisane globe za posamezen prekršek, če je globa predpisana v razponu. Kadar prekrškovni organ odmerja globo znotraj razpona, smiselno uporablja splošna pravila za odmero sankcije iz 26. člena Zakona o prekrških. Storilcu prekrška se odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep. Pri tem se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, zlasti, ali je poravnal škodo. Pri odmeri globe se upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti, pri prekrških s področja davkov in carin pa tudi sorazmerje višine globe z višino prikrajšanje dajatve. Peti odstavek 26. člena Zakona o prekrških določa, da se pri odmeri globe pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku upošteva gospodarska moč in prej izrečene sankcije.
V zvezi z odgovorom Tržnega inšpektorata RS, številka: 900-1475/2010-2-21028 z dne 20.9.2010 na predlog 959 glede izrekanja opomina namesto globe dodajamo, da sme prekrškovni organ in sodišče izreči opomin, če je prekršek storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo (21. člen Zakona o prekrških). Opomin kot sankcija, ki se lahko izreče namesto globe, torej ni odvisen od višine prometa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika temveč od tega, ali gre za prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega ter od tega, ali je storilec pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma povrnil škodo.
Ob tem dodajamo še, da je tudi v postopkih o prekrških, ki jih vodijo inšpektorati (hitri postopek), možno na podlagi 56.a člena Zakona o prekrških plačati polovico izrečene globe, če jo kršitelj plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe. Tudi ta možnost je v korist kršiteljem, ki imajo zelo majhen promet.
Ministrstvo za pravosodje na podlagi zgoraj navedenega meni, da je odmera sankcije (globe) na podlagi Zakona o prekrških tudi v hitrem postopku o prekršku ustrezno urejena, saj se pri tem upoštevajo zgoraj navedene okoliščine.
Odziv Ministrstva za gospodarstvo
V zvezi s predlogom predlagatelja, Vas seznanjamo, da je višina in način predpisovanja glob sistemsko urejen v Zakonu o prekrških ( ZP-1). 17. člen ZP-1 namreč določa, da morajo višino in način predpisovanja glob upoštevati organi, pri predpisovanju globe za posamične prekrške, v ustreznih pravnih aktih. Tako je treba navedeno določbo razumeti v povezavi s 1. členom ZP-1, v skladu s katerim ta zakon določa splošne pogoje za predpisovanje sankcij za prekrške in določa, da se vsi predpisi s katerim se v Republiki Sloveniji določajo prekrški, lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom.
Zakon o prekrških (ZP-1) določa v prvem odstavku 17. člena dva temeljna načina predpisovanj globe:
- globa je v predpisanem razponu ( splošni minimum in splošni maksimum razpona sta določena v drugem odstavku 17. člena ),
- globa je predpisana v določenem znesku ( v razponu, določenem v tretjem in sedme odstavku 17. člena).
Iz opisanega je razvidno da gre v zadevi določanja višine in načina predpisovanj glob za sistemsko vprašanje urejanja prekrškov, iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje.
Na splošno lahko z vidika predpisov, ki jih nadzira Tržni inšpektorat RS navedemo, da veljavni Zakon o gostinstvu ( ZGos- UPB2) ( Uradni list RS, št, 93/2007) določa za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, globe v razponu in sicer od 1.200 do 40.000 eurov. Pri tem velja splošno pravilo, da inšpektor v hitrem postopku storilcu izreče globo v znesku, ki je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače, ( 3. odst. 52. člena ZP-1).
V Zakonu o gostinstvu ni posebnega pooblastila za izrekanje glob v razponu in se lahko izrekajo le globe, na spodnji meji v višini 1.200,00 eurov.
Pri obravnavi prekrškov tržni inšpektorji že sedaj upoštevajo zakonsko možnost, da v primeru olajševalnih okoliščinah, določenih v 21. členu zakona (ZP-1) storilcem prekrška, namesto globe izrekajo opomine. Opomin je namreč sankcija opominjevalne narave in z nobenim drugim predpisom ne more biti predpisan kot sankcija za konkreten prekršek. Pomeni nadomestno sankcijo (in ne nadomestila za sankcijo), saj se lahko izreče namesto globe.
Po podatkih za leto 2010 so se tržni inšpektorji odločili za izrek opomina pri 32% ugotovljenih prekrškov po zakonu o gostinstvu.