Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Javne place za vsa delovna mesta

5076 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Zahtevam, da se naredi internet stran, kjer so tocno dolocene place za vsa delovna mesta, od cistilke, pa do predsednika SLO, ter standardne kolektivne pogodbe, seveda tudi z doloceno cifro kolektivne pogodbe za lazjo iskanje, tako, da ljudje tudi vedo kaksno placo lahko pricakujejo, ko se prijavijo na doloceno delovno mesto.

Hkrati tudi zahtevam, da se realne kolektivne pogodbe ne smejo odstopati od teh javno objavljenih na internetu in to seveda za normalno stevilo delovnih ur 40 ur na teden, saj se mi ne zdi prav, da se ljudjem prekriva kaksne place imajo nekateri, ker ocitno imajo previsoke in to zelijo prekrivati na vse nacine, medtem, ko je ves nizji sloj oskodovan za vec 100.000.000€ vsak mesec!!!!

16 glasov
5 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR Anti NWO 125 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


21.09.2010

Odziv Ministrstva za javno upravo

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v drugem odstavku 1. člena določa naslednje cilje novega plačnega sistema, ki so:

  • uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih,
  • nazivih in funkcijah,
  • zagotovitev preglednosti sistema in
  • zagotovitev stimulativnosti.

Vsebine, za katere predlagate, da se jih objavi na posebni spletni strani, so že objavljene, in sicer na spletni strani ministrstva za javno upravo, kjer so poleg veljavnega zakona in pripadajočih podzakonskih predpisov objavljeni še:

  • katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, v katerem so objavljena vsa delovna mesta v javnem sektorju, s pripadajočo šifro, poimenovanjem ter osnovnim plačnim razredom in plačnim razredom, ki ga je možno doseči z napredovanjem,
  • vse aktualne kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev,
  • aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.

Delodajalec lahko v aktu o sistemizaciji delovnih mest uporabi le tista delovna mesta, ki so določena z akti iz 13. člena ZSPJS, kar pomeni, da je uvrščanje v plačni razred za funkcionarje urejeno z zakonom, za javne uslužbence pa praviloma s kolektivnimi pogodbami, za določene plačne podskupine pa zakon dopušča tudi možnost uvrščanja z uredbo vlade ali aktom državnega organa.

ZSPJS v 5. členu vsebuje tudi določbe o strukturi plače, osnovni plači in načinu usklajevanja plač. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Bistveni del plače je osnovna plača javnega uslužbenca, ki ga, vključno z nominalnim zneskom, določa Priloga 1 v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.

Plačno lestvico, ki se nahaja v prej omenjeni prilogi zakona sestavlja 65 plačnih razredov, za vsak razred pa je določen mesečni znesek osnovne plače določen nominalno in velja od 1.7.2010. Vsako leto se vrednost plačnih razredov uskladi (najmanj enkrat letno) in sicer se višina uskladitve dogovori s kolektivno pogodbo za javni sektor v pogajanjih med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Glede na to, da se usklajena lestvica uporablja tudi za funkcionarje, za katere se ne uporablja kolektivna pogodba, ampak se njihove plače določajo neposredno na podlagi zakona, se vsakokratne spremembe vrednosti plačnih razredov določi tudi z zakonom.

Vsebino in namen dodatkov določa ZSPJS v členih od 24. do 32, višine dodatkov pa so za javne uslužbence določene v Kolektivni pogodbi za javni sektor, za funkcionarje pa neposredno s tem zakonom. Kot že navedeno, je osnovna plača sestavljena tudi iz dela delovne uspešnosti in se posameznemu javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev:

  • znanje in strokovnost,
  • kakovost in natančnost,
  • odnos do dela in delovnih sredstev,
  • obseg in učinkovitost dela in
  • inovativnost.

Iz navedenega izhaja, da je osnovna plača javnega uslužbenca odvisna in vezana neposredno na delovno mesto oziroma naziv, hkrati pa je tudi individualno pogojena, saj je odvisna od doseženih napredovanj javnega uslužbenca.

ZSPJS v 38. členu določa, da so plače v javnem sektorju javne. Javnosti so dostopni vsi podatki o elementih plače in o celotnem znesku bruto plače vsakega javnega uslužbenca (razen v obveščevalnih in varnostnih službah) in funkcionarja. Zaradi varovanja osebnih podatkov pa javnost nima pravice do podatka o višini dodatka za delovno dobo in do podatkov o višini morebitnih odbitkov iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Omenjeni člen določa tudi, da so uporabniki proračuna dolžni podatke posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, v primeru uporabnikov proračuna lokalne skupnosti pa tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti. V nadaljevanju pa četrti odstavek omenjenega člena ZSPJS določa, da se podatki posredujejo Agenciji za javnopravne evidence in storitve, ki plače mesečno objavlja na svojih spletnih straneh.

Priloge:

Komentarji