Vladi predlagam, da pripravi predpis, da bi se lahko vpogledalo sodne spise (civilne, izvršilne, kazenske, upravne itd.) kot je sedaj možen npr. vpogled v vpisnik zadev v postopkih zaradi insolventnosti VS RS na spletni strani Ajpesa.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da je treba razlikovati med podatki, ki so javno objavljeni, in do katerih lahko dostopa vsak, in podatki, do katerih lahko (sicer prek spleta) dostopajo zgolj posamezniki, ki imajo za to specialno pravno podlago. Procesni predpisi določajo, da imajo spis v elektronski obliki stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka dokaže svojo istovetnost. Poleg tega imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka (tako 150. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US.) in 128. člen Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19 in 55/20 – odl. US)).
Zakonske določbe konkretizira tudi podzakonski predpis – Sodni red (Uradni list RS, št. 87/16), ki ureja področje poslovanja sodišč, in sicer notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško poslovanje, finančno poslovanje sodišč in informatizacijo sodišč. Glede podatkov o stanju zadeve tako določa, da podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, strankam, njihovim pooblaščencem in drugim upravičenim osebam daje sodna oseba v sodni pisarni v času uradnih ur. Če informacijski sistem e-sodstvo omogoča, sodišče strankam in drugim upravičenim osebam, ki se identificirajo s kvalificiranim potrdilom za overjanje varnega elektronskega podpisa, zagotavlja spremljanje podatkov o stanju zadeve (73. člen).
Kar v svojem predlogu predlaga državljan, je torej na normativni ravni že določeno. Glede izvajanja v praksi pa pojasnjujemo, da iz Otvoritve sodnega leta 2020, kjer Vrhovno sodišče Republike Slovenije opredeli ključne projekte svojega dela v tekočem letu, izhaja, da sta predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Svet uporabnikov kot prednostno področje že v letu 2019 določila elektronsko poslovanje sodišč. Center za informatiko in Služba za upravljanje projektov na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije sta opredelila nabor funkcionalnosti, ki opredeljujejo stopnjo podpore elektronskemu poslovanju, med njimi tudi elektronsko vodenje vpisnika.
Na podlagi nabora funkcionalnosti je bila opravljena analiza stopnje podpore elektronskemu poslovanju pri obstoječih informacijskih sistemih sodstva. Analiza je pokazala, da so določena področja (insolvenčni, zemljiškoknjižni in izvršilni postopki) visoko elektronsko podprta s posameznimi funkcionalnostmi elektronskega poslovanja, medtem ko civilni, kazenski in prekrškovni postopki elektronskega poslovanja še ne podpirajo v zadovoljivi meri ter jih je zato treba prednostno usposobiti oziroma nadgraditi. Trenutno se načrtuje obsežnejša nadgradnja vpisnika iK, ki bo vključevala celovito elektronsko poslovanje in naj bi bila zaključena do konca leta 2022. Prav tako se načrtuje prenova prekrškovnega informacijskega sistema, in sicer v okviru nadgradnje vpisnika iK.
Z naraščanjem količine elektronskih dokumentov se pojavljajo tudi dodatne uporabniške zahteve, povezane z dostopom do digitalnih dokumentov ter njihovim prikazom na uporabniku prijazen način. Ker sodni postopki temeljijo na dokumentih v posamezni zadevi, urejenimi v spis, je treba v okviru elektronskega poslovanja zagotoviti funkcionalnost, enakovredno "papirnemu" spisu, dodatno pa uporabnikom ponuditi nove možnosti, ki jih omogoča informacijska tehnologija. V letu 2019 je bila z namenom izgradnje sistema eSpis imenovana projektna skupina, ki pripravlja tehnične in uporabniške zahteve za izgradnjo sistema. Objava razpisa je predvidena za prvo polovico leta 2020, začetek izgradnje naj bi se začel nemudoma po uspešnem zaključku javnega naročila.
Iz Otvoritve Sodnega leta 2020 izhaja tudi, da se bodo aktivnosti na področju elektronskega poslovanja tudi v prihodnje nadaljevale kot del rednega poslovanja. Slovensko sodstvo bo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju izgradnjo oziroma nadgradnjo informacijskih sistemov obravnavalo absolutno prednostno. Vrhovno sodišče načrtuje, da bodo funkcionalnosti elektronskega poslovanja, zaradi katerih je bilo to področje v letu 2019 določeno kot prednostno, v celoti implementirane in s tem na voljo končnim uporabnikom do konca leta 2023.