Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2009, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljni načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in

standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave;

· se spremembe URS iz leta 2006 centralističnih odporov za pravo regionalno oz. pokrajinsko samoupravo niso odpravile;

· bodo zakoni o pokrajinah, ustanovitvi pokrajin, financiranju, pokrajinskih volitvah in volilnih enotah za volitve prvih pokrajinskih svetov preskusni kamen, kako stabilna je velika stopnja političnega soglasja, dosežena ob sprejemanju ustavnih sprememb.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti MELLS. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2009, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljnih načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in

standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave;

· se spremembe URS iz leta 2006 centralističnih odporov za pravo regionalno oz. pokrajinsko samoupravo niso odpravile;

· bodo zakoni o pokrajinah, ustanovitvi pokrajin, financiranju, pokrajinskih volitvah in volilnih enotah za volitve prvih pokrajinskih svetov preskusni kamen, kako stabilna je velika stopnja političnega soglasja, dosežena ob sprejemanju ustavnih sprememb.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti MELLS. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]file:///C:/Users/Denis/Desktop/Sistem%20lokalne%20samouprave,%20pokrajine%20predlog.docx#_ftn2

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2010, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljnih načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in

standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave;

· se spremembe URS iz leta 2006 centralističnih odporov za pravo regionalno oz. pokrajinsko samoupravo niso odpravile;

· bodo zakoni o pokrajinah, ustanovitvi pokrajin, financiranju, pokrajinskih volitvah in volilnih enotah za volitve prvih pokrajinskih svetov preskusni kamen, kako stabilna je velika stopnja političnega soglasja, dosežena ob sprejemanju ustavnih sprememb.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti MELLS. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]file:///C:/Users/Denis/Desktop/Sistem%20lokalne%20samouprave,%20pokrajine%20predlog.docx#_ftn2

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2010, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljnih načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in

standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave;

· se spremembe URS iz leta 2006 - centralističnih odporov za pravo regionalno oz. pokrajinsko samoupravo niso odpravile;

· bodo zakoni o pokrajinah, ustanovitvi pokrajin, financiranju, pokrajinskih volitvah in volilnih enotah za volitve prvih pokrajinskih svetov preskusni kamen, kako stabilna je velika stopnja političnega soglasja, dosežena ob sprejemanju ustavnih sprememb.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti Evropske listine lokalne samouprave (MELLS - www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-02-0052. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]file:///C:/Users/Denis/Desktop/Sistem%20lokalne%20samouprave,%20pokrajine%20predlog.docx#_ftn2

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2010, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljnih načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave in;

· se spremembe URS iz leta 2006 še vedno niso udejanjile.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti Evropske listine lokalne samouprave (MELLS - www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-02-0052. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]file:///C:/Users/Denis/Desktop/Sistem%20lokalne%20samouprave,%20pokrajine%20predlog.docx#_ftn2

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2010, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljnih načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave in;

· se spremembe URS iz leta 2006 še vedno niso udejanjile.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti Evropska listina lokalne samouprave (MELLS - www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-02-0052. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]file:///C:/Users/Denis/Desktop/Sistem%20lokalne%20samouprave,%20pokrajine%20predlog.docx#_ftn2

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/

Ustanovitev pokrajin (143. člen Ustave Republike Slovenije)

Predlagam ustanovitev pokrajin (zaradi nujnosti glede na predlog EU proračuna 2021-2027 in proračun namenjen za regionalni razvoj in kohezijsko politiko po letu 2020)

:

Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) v 143. členu ureja pokrajine že od leta 2006, sedaj pa vse skupaj stoji že od leta 2010, ko je bil predlog zakona o financiranju pokrajin (ZFPok) nazadnje v obravnavi:

· http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5914

· http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12576AC00394926&db=kon_zak&mandat=V&tip=doc

Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon (načelo subsidiarnosti kot eno izmed temeljnih načel EU). Prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti. Z delitvijo oblasti med državo in lokalnimi skupnostmi je oblast države kot centra omejena tako, da je manj možnosti za odtujitev in zlorabo te oblasti. Sistem lokalne samouprave omogoča demokratični državi, da so določene javne službe učinkovitejše in zmogljivejše, kot bi bilo to mogoče, če bi bila vsa oblast centralizirana. Prebivalci lokalnih skupnosti morajo imeti zagotovljeno pravico, da z lastno odgovornostjo urejajo vse zadeve lokalne skupnosti, znotraj okvirov, ki jih določa zakon.

Decentralizacija kot proces uresničevanja načela subsidiarnosti je moderna težnja v evropskih in izvenevropskih državah. Primerjalni pregled nam pokaže ob razlikah tudi vrsto skupnih značilnosti držav. Predvsem lahko ugotovimo splošno težnjo po decentralizaciji oziroma uresničevanju načela subsidiarnosti. Prav tako prevladuje dvo-nivojska lokalna samouprava. V evropskih državah so zelo aktualna vprašanja regionalizma in regionalizacije. Izrazita je težnja k boljši povezanosti lokalnih in regionalnih oblasti z lokalnim prebivalstvom z namenom dvigniti kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Naraščajoč proces decentralizacije, krepitev demokracije in sistem novega upravljanja zahteva nove izpopolnjene mehanizme dialoga med državo, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, njihovimi združenji ter državljani. Z reformo lokalne samouprave v Sloveniji je bilo treba začeti zaradi nove države, ki je z ustavo uvedla nov vrednotni sistem in med drugim prebivalcem Slovenije zagotovila lokalno samoupravo. Ob človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter načelu delitve oblasti je URS z jamstvom lokalne samouprave uvrstila Slovenijo med države, ki žele zagotoviti skupne evropske standarde za opredeljevanje in varovanje pravic lokalnih oblasti, ki so za državljane najbližja raven uprave in jim omogočajo učinkovito udeležbo pri oblikovanju odločitev, ki se nanašajo na njihovo vsakdanje okolje. Pravica državljanov sodelovati pri opravljanju javnih zadev je eno od demokratičnih načel, ki so skupna vsem državam članicam EU. Ta pravica pa se lahko najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni.

Regionalizacija oz. pokrajinizacija Republike Slovenije zaostaja, pri čemer je treba omeniti, da:

· slovenska lokalna samouprava nasploh zaostaja za evropskimi načeli in standardi na področju lokalne oz. regionalne samouprave in;

· se spremembe URS iz leta 2006 še vedno niso udejanjile.

Izhodišča za zakonsko ureditev pokrajine so dana že v URS, pa tudi v ratificiranih mednarodnih sporazumih, kamor spada po svoji vsebini zlasti Evropska listina lokalne samouprave (MELLS - www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-02-0052. URS ureja pokrajine v sklopu ureditve lokalne samouprave, zato ustavna načela, ki jih določa ustava za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti veljajo tudi za pokrajine in njihovo zakonsko ureditev. Zakonska ureditev mora izhajati in temeljiti ne samo na ustavi, temveč tudi na mednarodnih pogodbah in načelih, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V tem splošnem okviru je treba upoštevati predvsem pravico do lokalne samouprave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, dalje načelo subsidiarnosti in načelo sorazmernosti, pri posameznih segmentih zakonske ureditve pa še druga načela, na katerih temelji evropski koncept lokalne samouprave. Na teh podlagah in izhodiščih je treba urediti položaj pokrajine tako, da bo sposobna opravljati svoje naloge kot širša lokalna samoupravna skupnost, ki bo zagotavljala pogoje za življenje in delo v lokalnih skupnostih, ki so širše od občine in ožje od države. Posebej delikatno z ustavnega vidika je ureditev pristojnosti pokrajine, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine. Pristojnosti pokrajin je potrebno določiti z zakoni. Okvir oz. področje nalog pokrajin lahko določi zakon o pokrajinah, večina izvirnih pristojnosti pa bi bila določena s spremembami obstoječe področne zakonodaje. Pri tem bi bilo predvideti postopen prehod nalog v pokrajinsko pristojnost. Uvedba pokrajin bo imela številne posledice za ostale dele sistema, predvsem pa za prerazporeditev pristojnosti med državo, pokrajinami in občinami ter novo ureditev finančno-materialnih vprašanj med njimi. Enakomernejši razvoj celotne skupnosti oz. države zagotavlja uresničevanje načel subsidiarnosti in decentralizacije. S tem pa je povezano tudi vprašanje optimalnega števila pokrajin, ki lahko bistveno vpliva na obseg pokrajinskih pristojnosti. [1]

Pri tem je potrebno opozoriti, da spodbujanje ciljev Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) glede socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj "naložbe za rast in delovna mesta" podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno vire iz ESRR in ESS za ta cilj dodeliti manj razvitim regijam, regijam v prehodu in bolj razvitim regijam v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom na prebivalca glede na povprečje. Če pogledate Evropski odbor regij, je predvsem alarmanten podatek, da ima Republika Slovenija samo dve (kohezijski) regiji (vzhodna in zahodna - sam podatek, da je v zahodni regiji 2x večji BDP na prebivalca je že zaskrbljujoč, da ne govorimo o kvalificiranih delovnih mestih itd.), še bolj zaskrbljujoče pa je, da omenjeni odbor nima nobenega sedeža oz. naslova regionalnega urada v Bruslju. Slovenijo najdemo samo pod Republiko Hrvaško (glejte Adriatic Ionian Euroregion: Croatia/Italy/Montenegro/Albania/Slovenia/Bosnia and Herzegovina). Primerjalno pa ima Republika Hrvaška prav tako samo dve kohezijski regiji, ima pa pet (oz. šest) sedežev oz. različnih naslovov za posamezno t.i. "statistično" regijo.[2]file:///C:/Users/Denis/Desktop/Sistem%20lokalne%20samouprave,%20pokrajine%20predlog.docx#_ftn2

[1] Tako tudi Dr. Stane Vlaj

[2] glejte prilogo regional offices in https://cor.europa.eu/en/regions/