24. 12. 2018
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z namenom preprečevanja potrošnikove izpostavljenosti tveganjem v vseh fazah kreditnega razmerja in zagotovitve visoke in primerljive ravni varovanja ekonomskih in pravnih interesov potrošnikov, pripravilo Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki je stopil v veljavo 3.12.2016.
Zaščita potrošnika je v zakonu urejena z različnimi ukrepi, z namenom spodbujanja odgovornega ravnanja dajalcev kreditov v vseh fazah kreditnega razmerja s potrošnikom. Ukrepi vključujejo obveščanje in izobraževanje potrošnikov o morebitnih tveganjih ob sklepanju kreditnih pogodb, ob zamudah pri plačilih, in v primeru njihove prezadolženosti. K večji skrbnosti pri dajanju kreditov spodbujajo določbe, ki urejajo obveznost dajalcev kreditov, da predhodno ocenijo kreditno sposobnost potrošnika ter obvezo dajalcev kreditov po določitvi in objavi politike ravnanja v primeru potrošnikove zamude s plačili. Navedeni ukrepi bodo dolgoročno pripomogli k zmanjšanju števila neodplačanih kreditov.
Odstop terjatev je v ZPotK-2 urejen v 23. členu, katerega temelji namen je, da odstop terjatev iz kreditne pogodbe tretji osebi (prevzemniku) ne sme spraviti potrošnika v manj ugoden položaj. Če dajalec kredita odstopi svoje terjatve iz kreditne pogodbe tretji osebi, je potrošnik proti prevzemniku terjatve upravičen uveljavljati vse svoje ugovore, tudi pravico do odstopa od pogodbe. Pogodbe o odstopu terjatev, ki bi kakor koli zmanjševale pravice potrošnika, so nične. Smisel določb tega člena je zlasti v tem, da se prepreči možnost, da bi potrošnik, ki je kupec blaga ali storitve na kredit, z odstopom terjatve tretji osebi izgubil možnost ugovarjati, če blago ni dobavljeno ali storitev ni opravljena v skladu s pogodbo, proti prodajalcu blaga ali izvajalcu storitve, ki je hkrati dajalec kredita, ali proti dajalcu kredita, ki je ena od pogodbenih strank v povezanih kreditnih pogodbah. Prevzemnik terjatev mora imeti status dajalca kredita, s čimer se preprečujejo zlorabe pri odstopanju terjatev neusposobljenim prevzemnikom. Prevzemnik tako ne more prevzeti terjatev, če ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona za dajalca kredita, razen v izjemnih primerih, ko banke odstopijo terjatev subjektu s posebnim namenom listinjenja, DUTB d.d. ali drugi družbi za opravljanje slabih terjatev bank. V kolikor prevzemnik prevzame terjatve in pogojev ne izpolnjuje, je tudi kazensko odgovoren. Po ZPotK-2 je prevzemnik dolžan izpolnjevati vse obveznosti do potrošnika, kot bi jih moral dajalec kredita v skladu s tem zakonom, terjatev pa lahko odstopi le v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona. Nenazadnje mora odstopnik terjatve, torej banka, o odstopu terjatev potrošnika tudi pisno obvestiti.
Glede na navedeno menimo, da veljavne določbe ZPotK-2 omogočajo visoko zaščito potrošnika in ustrezno urejajo odstop terjatev.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo o prodaji terjatev med banko in prevzemnikom terjatev ne more in ne sme presojati, saj gre pri tem za poslovno odločitev banke in s tem povezani poslovni dogovor med dvema pogodbenima strankama. Dodatno pojasnjujemo, da možnosti predkupne pravice potrošnika ZPotK-2 sicer ne ureja, je pa ne prepoveduje, v kolikor bi se banka in potrošnik tako dogovorila.
Glede na obrazloženo menimo, da ureditve navedenega področja zaenkrat ni potrebno spreminjati.