Predlagam vladi R Slovenije da doživljenske dodatne pokojninske rente do višine 160 € mesečnega izplačila niso obdavčene v kolikor skupaj s ZPIZ-ovo pokojnino ne presegajo zneska 1.090 € kateri je pa itak meja za obdavčitev tudi ZPIZ-ovih pokojnin.
Upravičenci se bodo odločali za doživljenske rente, večina takšnih rent tudi sicer ne presega zneska 160 € mesečno.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Države v okviru svojih davčnih politik različno pristopajo k urejanju PDPZ in lahko z namenom spodbujanja tovrstnega zavarovanja določajo čas obdavčitve tudi samo v eni od faz sistema, tj. v fazi vplačevanja premij, v fazi doseganja dohodkov pokojninskega sklada, ali v fazi izplačevanja dohodkov iz tovrstnega zavarovanja. V Sloveniji nastopi obdavčitev, kot je bilo že pojasnjeno, v zadnji fazi, torej v trenutku izplačila iz PDPZ (pri čemer se spodbuja izplačevanje pokojninskih rent prek njihove ugodnejše davčne obravnave, t.j. v davčno osnovo se všteva samo 50% rente), medtem ko se na splošno davek od dohodka v prvih dveh fazah ne plačuje. Iz analize, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), izhaja, da je tak sistem obdavčitve mednarodno primerjalno dokaj običajen.
V zvezi s predlogom, da bi bila obdavčitev oziroma neobdavčitev pokojninskih rent iz PDPZ odvisna od višine zneska kot seštevka pokojnine obveznega pokojninskega zavarovanja (prvega pokojninskega stebra) in rente iz PDPZ (drugega pokojninskega stebra), pa pojasnjujemo, da gre za izplačila iz dveh različnih pokojninskih stebrov, ki temeljita na različnih načelih. Obvezno pokojninsko zavarovanje se izvaja na podlagi medgeneracijske solidarnosti kot dokladni sistem, PDPZ pa kot kapitalski sistem (tj. pokojnina se odmeri na podlagi stanja police in plačanih premij). Na navedenih razlikah in ciljih, ki se jih želi zasledovati tudi prek davčnega sistema, temelji tudi davčna obravnava dohodkov, doseženih iz navedenih sistemov.
Starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja se v Sloveniji odmerjajo v neto znesku, in sicer od pokojninske osnove, ki je določena v neto znesku. Pri izračunu pokojninske osnove se upoštevajo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki (bruto plače oziroma osnove), zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Sloveniji (30. člen ZPIZ-2). To pomeni, da se plače in druge zavarovalne osnove »razbrutijo« oziroma »onetijo« po enotni stopnji, učinek tega pa je mogoče razumeti tudi kot izvedbo navidezne (implicitne) obremenitve vseh bodočih pokojnin z enotno stopnjo obremenitve, ki pa je poplačana s trenutkom začetka izplačevanja pokojnine. Dejansko ta princip pomeni, da je upokojenec že prek »razbrutenja« prispeval v sistem socialnega zavarovanja oziroma bil obremenjen z dohodnino. Zato se z olajšavo iz tretjega odstavka 112. člena ZDoh-2, ki se prejemnikom pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna v višini 13,5% odmerjene pokojnine, doseže, da se dohodnina plačuje le od tistih pokojnin (ki se kot omenjeno določajo v neto znesku), ki bi bile – če bi bile izplačane v bruto znesku – obremenjene z davki in prispevki v višini, ki presega enotno določeno povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog – po katerem bi bila oprostitev dohodnine od dodatnih pokojininskih rent odvisna od zneska, ki predstavlja mejo, pri kateri nastopi davčni odtegljaj pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu, kadar je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glavni izplačevalec (v letu 2018 je ta znesek 1.095 EUR) – ni ustrezen.