Predlagam vladi R Slovenije da doživljenske dodatne pokojninske rente do višine 160 € mesečnega izplačila niso obdavčene v kolikor skupaj s ZPIZ-ovo pokojnino ne presegajo zneska 1.090 € kateri je pa itak meja za obdavčitev tudi ZPIZ-ovih pokojnin.
Upravičenci se bodo odločali za doživljenske rente, večina takšnih rent tudi sicer ne presega zneska 160 € mesečno.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Države v okviru svojih davčnih politik različno pristopajo k urejanju PDPZ in lahko z namenom spodbujanja tovrstnega zavarovanja določajo čas obdavčitve tudi samo v eni od faz sistema, tj. v fazi vplačevanja premij, v fazi doseganja dohodkov pokojninskega sklada, ali v fazi izplačevanja dohodkov iz tovrstnega zavarovanja. V Sloveniji nastopi obdavčitev, kot je bilo že pojasnjeno, v zadnji fazi, torej v trenutku izplačila iz PDPZ (pri čemer se spodbuja izplačevanje pokojninskih rent prek njihove ugodnejše davčne obravnave, t.j. v davčno osnovo se všteva samo 50% rente), medtem ko se na splošno davek od dohodka v prvih dveh fazah ne plačuje. Iz analize, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), izhaja, da je tak sistem obdavčitve mednarodno primerjalno dokaj običajen.
V zvezi s predlogom, da bi bila obdavčitev oziroma neobdavčitev pokojninskih rent iz PDPZ odvisna od višine zneska kot seštevka pokojnine obveznega pokojninskega zavarovanja (prvega pokojninskega stebra) in rente iz PDPZ (drugega pokojninskega stebra), pa pojasnjujemo, da gre za izplačila iz dveh različnih pokojninskih stebrov, ki temeljita na različnih načelih. Obvezno pokojninsko zavarovanje se izvaja na podlagi medgeneracijske solidarnosti kot dokladni sistem, PDPZ pa kot kapitalski sistem (tj. pokojnina se odmeri na podlagi stanja police in plačanih premij). Na navedenih razlikah in ciljih, ki se jih želi zasledovati tudi prek davčnega sistema, temelji tudi davčna obravnava dohodkov, doseženih iz navedenih sistemov.
Starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja se v Sloveniji odmerjajo v neto znesku, in sicer od pokojninske osnove, ki je določena v neto znesku. Pri izračunu pokojninske osnove se upoštevajo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki (bruto plače oziroma osnove), zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Sloveniji (30. člen ZPIZ-2). To pomeni, da se plače in druge zavarovalne osnove »razbrutijo« oziroma »onetijo« po enotni stopnji, učinek tega pa je mogoče razumeti tudi kot izvedbo navidezne (implicitne) obremenitve vseh bodočih pokojnin z enotno stopnjo obremenitve, ki pa je poplačana s trenutkom začetka izplačevanja pokojnine. Dejansko ta princip pomeni, da je upokojenec že prek »razbrutenja« prispeval v sistem socialnega zavarovanja oziroma bil obremenjen z dohodnino. Zato se z olajšavo iz tretjega odstavka 112. člena ZDoh-2, ki se prejemnikom pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna v višini 13,5% odmerjene pokojnine, doseže, da se dohodnina plačuje le od tistih pokojnin (ki se kot omenjeno določajo v neto znesku), ki bi bile – če bi bile izplačane v bruto znesku – obremenjene z davki in prispevki v višini, ki presega enotno določeno povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog – po katerem bi bila oprostitev dohodnine od dodatnih pokojininskih rent odvisna od zneska, ki predstavlja mejo, pri kateri nastopi davčni odtegljaj pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu, kadar je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glavni izplačevalec (v letu 2018 je ta znesek 1.095 EUR) – ni ustrezen.
predlagam.vladi.si/predlog/8269/
predlagam.vladi.si/predlog/9965
Nič ne pomaga, če dobim pokojninsko rento 5.000 ęvrov, če pa ima potem država pravico, da mi jo polovico vzame.
Tudi sam ugotavljam, da je dodatno pokojninsko varčevanje en velik nateg, kakorkoli gledaš izgubiš cca 25% privarčevanega, če pa izbereš rente večje od 160€ pa še tu dodatno, tako, da se varčevanje izplača le "organizatorju", predlagam, da naj kar obdavčijo le sprostijo naj privarčevana sredstva, da lahko vsak prosto razpolaga in v celoti dvigne vse tako kot smo tudi podpisali v pogodbah že ob vsakomesečniv vplačilih si vzamejo po nekaj manj od 3€ za vodenje računa EN VELIK NATEG in zlata jama za organizatorje.
Absolutno se strinjam z vašim komentarjem. Odlično zapisano.
Predlog:
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8269
moderator UKOM
Odziv objavljen: 22.01.2018
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s prejetim predlogom, s katerim se v povezavi z obdavčitvijo pokojninske rente iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja predlaga sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2), uvodoma splošno in z vidika davčne politike navajamo, da je pri presojanju davčne ureditve sistema obdavčevanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) treba upoštevati vse faze sistema, tj. davčno obravnavo vplačil premij, doseženih dohodkov pokojninskega sklada in izplačil iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), s katerim je bil s 1.1.2000 uveden sistem PDPZ, je bilo med drugim urejeno tudi vplačevanje premij za PDPZ in davčne olajšave. Slednje so bile z reformo davčnega sistema s 1.1.2005 urejene v davčnih predpisih, določbe ZPIZ-1, ki so se nanašale na dohodnino, pa so se s 1.1.2005 prenehale uporabljati. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-1 (ki se je začel uporabljati 1.1.2005) in nato tudi v ZDoh-2 (ki se je začel uporabljati 1.1.2007) je bila olajšava določena na način, kot je bila določena v ZPIZ-1.
Na splošno po veljavnem sistemu velja, da:
• se premije PDPZ, ki jih delodajalec vplačuje za delojemalca, do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oziroma da lahko rezident za premije PDPZ do določene višine zmanjša svojo davčno osnovo (2. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. odstavek 117. člena ZDoh-2);
• se delodajalcu, ki vplačuje premije PDPZ v korist delojemalcev prizna zmanjšanje davčne osnove/davčna olajšava v določeni višini (65. člen ZDoh-2 in 58. člen ZDDPO-2);
• se od dohodkov pokojninskih skladov, ki zbirajo in upravljajo sredstva iz naslova PDPZ, ne plača davek od dohodkov pravnih oseb (61. člen ZDDPO-2);
• so premije PDPZ, ki jih vplačuje delodajalec za delojemalca in ki se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oproščene plačila prispevkov za socialna zavarovanja (1. odstavek 50. člena ZZVZZ, 10. člen ZSDP-1 in 135. člen ZUTD vsi v povezavi s 3. odstavkom 144. člena ZPIZ-2);
• se v davčno osnovo za odmero dohodnine od izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ, v enkratnem znesku, všteva celotno izplačilo, v davčno osnovo od pokojninskih rent iz naslova omenjenega zavarovanja pa le 50% dohodka (3. odstavek 42. člena ZDoh-2).
Izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ v enkratnem znesku, se obdavčujejo kot drugi dohodek, izplačila pokojninskih rent iz naslova PDPZ pa kot dohodek iz zaposlitve po ZDoh-2.
Z novelo ZDoh-2H, ki je začela veljati s 1.1.2011, je bila – še preden so začeli prvi zavarovanci iz PDPZ prejemati dodatno starostno pokojnino iz naslova navedenega zavarovanja, ali zahtevati izplačilo odkupne vrednosti v enkratnem znesku – določena ugodnejša davčna obravnava pokojninskih rent v primerjavi z izplačilom odkupne vrednosti v enkratnem znesku. V davčno osnovo za obdavčitev z dohodnino se v primeru omenjenih in primerljivih pokojninskih rent iz tujine tako vključuje le 50% dohodka.
Z manj ugodno davčno obravnavo izplačil odkupne vrednosti v enkratnem znesku se je želelo destimulirati izplačevanje v enkratnem znesku in spodbuditi izplačevanje v obliki pokojninske rente, saj je namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavljati socialno in materialno varnost posameznika po upokojitvi. Ker pokojninske rente zagotavljajo dohodek za starost v obliki rednega dohodka skozi daljše časovno obdobje, so primernejše za zagotavljanje socialne varnosti za starost. Z vidika zagotavljanja socialne varnosti za starost se tako spodbuja izplačevanje pokojninskih rent prek njihove ugodnejše davčne obravnave.
Ob izplačilu pokojninske rente, izplačane na podlagi PDPZ se plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %, zavezancem pa je dana možnost, da se odločijo za znižano stopnjo akontacije dohodnine od tega dohodka, in sicer največ na 16%, če ocenijo, da je akontacija dohodnine po stopnji 25 % previsoka glede na letno odmerjeno dohodnino. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni. O svoji odločitvi mora zavezanec obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka.
Menimo, da je zgoraj opisana davčna obravnava ustrezna in da upokojenci niso neupravičeno davčno obremenjeni na pokojninski renti, za katero so varčevali v času službovanja, kot je navedeno v predlogu.
Dodatna renta je tako obdavčena, da praktično z dodatnim varčevanjem narediš izgubo. Izkusil na lastnem primeru. Torej rento obravnavati enako kot redno pokojnino. Oboje skupaj gre v dohodnino nad določenim zneskom.
Prav bi tudi bilo, da bi upokojenci od svojih prihrankov (obresti) in dividend ne plačevali davka. Na ta način bi se ljudje veliko boljše pripravili in preskrbeli za starost.
Za rente do 160 € se med letom ne plačuje akontacija dohodnine. Predlagam da niso obdavčene, če skupaj z ZPIZ-ovo pokojnino (+ ostalimi obdavčljivimi prihodki) ne presegajo 1.090 €.
Le tako bomo maksimalno stimulirali dodatno pokojninsko varčevanje.
Večina dodatnih pokojninskih rent (dosmrtnih!) itak ne dosega niti zneska 100 € mesečno.
Še nekaj! Že ob malce višji ZPIZ-ovi pokojnini je tudi dodatna pokojninska renta že krepko obdavčena. Slednje pa mislim da ni smisel dodatnega pokojninskega varčevanja.