Vrsta iskalcev zaposlitve izgublja čas, ker se prijavlja na delovna mesta s prenizko plačo. Tak postopek obremenjuje tudi resurse v družbah, saj dobijo preveč prijav. Zaradi tovrstne ureditve se že objavljajo raziskave o plačah (npr. placa.si). V Avstriji je običajno, da se objavi poleg zahtev o kompetencah zaposlenih tudi podatek o pričakovani bruto plači v prvem letu.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Obveznost javne objave prostega delovnega mesta je pomemben vidik ustavno varovane svobode dela, iz katere med drugim izhaja, da vsakdo prosto izbira zaposlitev in da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji kot ena od človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin je zapisana v 49. členu Ustave Republike Slovenije.
Ta ustavna pravica je konkretizirana s 25. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki določa obveznost javne objave prostega delovnega mesta. Smisel javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela je v tem, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Izjeme od obveznosti javne objave zakon zato dopušča le v taksativno naštetih primerih (26. člen ZDR-1).
Javna objava je v skladu s 25. členom ZDR-1 možna na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ), v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. Navedena obveznost javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela v skladu z določbami ZDR-1 velja tudi za delodajalce iz javnega sektorja, prav tako zanje veljajo izjeme od omenjene obveznosti, določene v 26. členu ZDR-1, vendar s to razliko, da so delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države javno objavo dolžni zagotoviti preko ZRSZ, kot je določeno v 7. členu Zakona o urejanju trga dela.
Javna objava prostega dela mora vsebovati:
ZDR-1 v okviru 22. člena določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Pogoji morajo biti določeni vnaprej in delodajalec jih mora upoštevati pri objavi. S tem je podana dostopnost delovnega mesta pod enakimi pogoji vsem potencialnim kandidatom. V objavi prostega delovnega mesta je lahko tudi določeno, na kakšen način se dokazuje izpolnjevanje pogojev, morebitna možnost kasnejše izpolnitve določenih pogojev oziroma morebitna prednost določenih kandidatov. Sicer pa ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, ali bo in koga od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, bo izbral (24. člen ZDR-1).
Povzamemo lahko, da zakon z določbo o obveznosti javne objave prostega delovnega mesta uresničuje ustavno pravico do svobode dela. Bistveni namen te dolžnosti je torej, da je vsako delo pod enakimi pogoji dosegljivo vsem. Zaradi izpolnitve zakonskih obveznosti ZDR-1 v 25. členu določa nekatere obvezne sestavine objave prostega delovnega mesta. Sicer pa podrobnejše vsebine objave, načina in vsebine prijave ter izbirnega postopka ne ureja, ampak to prepušča svobodi potencialnim pogodbenim strankam. Pogodbena svoboda je namreč eno od temeljnih načel civilnega prava in obsega prosto odločitev subjektov, ali bodo vstopali v pogodbena razmerja in s kom bodo sklepali pogodbena razmerja ter kakšna bo vsebina pogodbenega razmerja, pri čemer pa ne smejo ravnati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (3. člen Obligacijskega zakonika).
Kandidat se torej svobodno odloča, na katera prosta delovna mesta se bo prijavil in ali bo v primeru izbire z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec pa se na podlagi načela svobodne izbire, prepovedi diskriminacije ter kandidatove ustreznosti sam odloči ali in s katerim izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, bo sklenil delovno razmerje. Pri tem mora upoštevati, da izbrani kandidat izpolnjuje vse pogoje, ki jih je delodajalec v skladu s splošnim aktom navedel v razpisu prostega delovnega mesta.
www.24ur.com/novice/slovenija/v-oglasu-za-sluzbo-placa-ce-ves-za-kaj-delas-potem-bos-delal-za-to.html
predlagam.vladi.si/predlog/13585
Na ratko povedano se Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne vidi v vlogi, ki bi predlagala predpis, kjer bi bil razpon bruto plače eden od pogojev za objavo razpisa.
predlagam.vladi.si/predlog/13585
Pa ne samo to, oglase katerih rezultati so znani že vnaprej (na primer nekatere javne službe morajo oddati javni oglas, četudi vedo, da bodo podaljšali delovno razmerje obstoječemu zaposlenemu), naj se ne objavlja na javnih razpisih; oziroma naj se vzpostavi drugačen način objave, ki iskalcev zaposlitve ne bo zavajal.
Poznam osebo, ki je se je prijavila na delovno mesto Gasilec. Po oddani prošnji je za vsak slučaj še poklicala na tel. številko podano ob oglasu, povedali pa so mu, da je delovno mesto že vnaprej zasedeno in da so zakonsko pač morali oddati oglas. - Takšen način objavljanja delovnih mest je nespoštovanje dela in časa ljudi, ki iščejo zaposlitev in to bi morali odgovorni za sektor spremeniti.
Ampak če ne objavijo javno, potem se pritožujete, da zaposlujejo kar tako mimim brez razpisov.
Burek man, očitno slabo bereš. Namreč a sedaj pa ni mimo razpisov al kaj!? Sedaj gre vse mimo razpisov, saj so javni razpisi v katerih je izbrana oseba že itaq znana vnaprej, povsem brezveze. Jemanje časa ljudem zaposlenih v kadrovskih služba, brezposelnim in zaposlenim ljudem, ki se prijavljajo na takšne razpise, cel kup agencij za delo ter ZRSZ (zavod rs za zaposlovenje), ki tudi objavlja oglase za delo za tistea delovan mesta.. itd.
Torej cel kup ljudi se ukvarja z nepotrebnim zgolj zato, da je navidezno "zadostijo" zakonodaji, četudi jo dejansko kršijo, ker imajo že izbrano osebo.
Na ta problem se opozarja vsaj že 2 desetletji, ukrene pa se ničesar.
> Burek man, očitno slabo bereš. Namreč a sedaj pa ni mimo razpisov al kaj!? Sedaj gre vse mimo razpisov, saj so javni razpisi v katerih je izbrana oseba že itaq znana vnaprej, povsem brezveze. Jemanje časa ljudem zaposlenih v kadrovskih služba, brezposelnim in zaposlenim ljudem, ki se prijavljajo na takšne razpise, cel kup agencij za delo ter ZRSZ (zavod rs za zaposlovenje), ki tudi objavlja oglase za delo za tistea delovan mesta.. itd.
Torej cel kup ljudi se ukvarja z nepotrebnim zgolj zato, da je navidezno "zadostijo" zakonodaji, četudi jo dejansko kršijo, ker imajo že izbrano osebo.
Na ta problem se opozarja vsaj že 2 desetletji, ukrene pa se ničesar.
To samo pomeni, da javni sektor ne zaposluje tako, kot bi moral, ampak da goljufa in zaposluje "že izbrane" kandidate. In namesto, da preverimo, če so bili razpisi izvedeni res tako, kot je treba, bi nekateri še to ukinjali... Namesto, da bi jih kaznovali zaradi prirejenih razpisov, naj (npr.) župan najame vse svoje sestrične in bratrance, kar mimo razpisa, ane?
Se strinjam, da se pri oglasu za delo, objavi tudi plača. Kandidat bi moral vedeti kaj naj pričakuje, preden se prijavi.
Absurdno je to, da se kandidat s svojim modernim cv-jem skoraj razgali, od delodajalca pa ne dobi osnovnih podatkov.
Kandidat se nič bolj ne razgali kot delodajalec. Če ne, bi lahko zahtevali, da tudi kandidat napiše trenutno plačo, pa delodajlec takoj vidi, če ga ma sploh smisel povabiti na razgovor, ker za nižjo plačo verjetno ne bo šel delat drugam. Samo to pa verjetno ni nobenemu tukaj všeč, ane?
ZA. Gre za nesramno obliko manipulacije s strani delodajalca. Tisti, ki ne iščete zaposlitve, si boste to seveda težje predstavljali.
Torej kaj.. podjetje isce tim programerjev.. ce pride svezi diplomant brez diplome, pa nic se ne zna, bi se pa naucil, so mu pripravljeni placat 1500bruto, ker jih rabijo kar precej, da bo projekt narejen. Ce pride nekdo, ki je ze nekaj programiral, bo placa 2000bruto, ker jih rabijo samo npr. 5, ce pa se prijavijo profiji, bosta dva zadost za speljat cel projekt, ampak plačana bosta pa hotela biti 4000eur bruto.
Kaj naj napiše podjetje na oglas? "Iščemo programerja, plača od minimalca do 5000 bruto?"?
Dober iskalec zaposlitve se bo vsekakor zavedal dileme, ki si jo izpostavil in bo sam pri sebi že imel razdelano, kakšno plačo lahko ponudi kandidatu glede na izkušnje/kvalificiranost. Tako sklepam, da mu tega ne bo težko zapisati v obliki: "Iščemo izkušenega programerja. Plača 5000 EUR." Oz.: "Iščemo začetnika, ki se je pripravljen učiti, plača 1500 EUR.".
@Burek Man, postavil sem dejstvo, ki je sporno, vi pa blebetate v tri krasne ...
Če pride programer na razgovor, ga tam povprašajo po projektih in malce preverijo znanje. Morebitna zahtevana izobrazba je že navedena na razpisu, torej si mora delodajalec skladno s svojimi zahtevami in pričakovanji osnovno plačo tudi zamisliti. Verjetno na istem delovnem mestu ne bodo zaposlili hkrati nekoga brez izobrazbe in nekoga z najvišjo, če pa že, so pa zato razgovori, kjer se s pravimi izkušnjami kandidat dokaže in na koncu izpogaja za boljšo plačo.
Vaš primer zaposlitvenega oglasa s tako ogromnim obsegom plače se mi ne zdi realen, zato ga ne bom komentiral.
> Dober iskalec zaposlitve se bo vsekakor zavedal dileme, ki si jo izpostavil in bo sam pri sebi že imel razdelano, kakšno plačo lahko ponudi kandidatu glede na izkušnje/kvalificiranost. Tako sklepam, da mu tega ne bo težko zapisati v obliki: "Iščemo izkušenega programerja. Plača 5000 EUR." Oz.: "Iščemo začetnika, ki se je pripravljen učiti, plača 1500 EUR.".
Programerjev ni, vzameš, kar dobiš. Iščeš vse, samo da kdo pride. Plačaš jih pa glede na izkušnje/znanje/sposobnost.
Lahko napišeš "iščemo srednjega programerja, plača 3000", pa s tem se ti ne prijavi noben začetnik, čeprav bi ga uzel, ker misli, da začetnikov ne vzemaš, niti se ti ne prijavi profi, ker mu je 3k premalo, ti bi ga bil pa pripravljen plačat tudi toliko, ker je sposoben več naredit v teh 8ih urah na šihtu kot "srednji".
@Mihc: kako ne? Podjetja trenutno iščejo in zaposljujejo vsakogar, ki zna napisat "Hello world!". Večja podjetja trenutno iščejo po 10, 20 programerjev, 10, 20 sistemcev itd.
Če si kolikor tolikor sposoben, prideš tam, rečeš cifro, in te morajo vzet, ker jim sicer projekti stojijo, tudi če presežeš njihovo "osnovno plačo" za 50%.
Katerokoli cifro napišejo, s tem odrežejo boljše in slabše stran, kar pa nikomur ne paše, ne delodajalcu ne delavcu.
Pa tudi za ostala dela s tem uničiš možnost pogajanja za obe strani.
Podpiram, da velika podjetja kljub odličnemu poslovanju zaposlujejo tudi manj sposobne. Mogoče vas mika pobiranje dobičkov v lasten žep, ampak nekateri bodo vseeno raje odprli nova delovna mesta.
Kakšna pa je slaba stran pri delavcu, če delodajalec razpiše plačo? Razpisana plača višja od obstoječe zaposlenega za enako delovno mesto? Čudno.
> Podpiram, da velika podjetja kljub odličnemu poslovanju zaposlujejo tudi manj sposobne. Mogoče vas mika pobiranje dobičkov v lasten žep, ampak nekateri bodo vseeno raje odprli nova delovna mesta.
Seveda, ampak manj sposobne boš plačal manj. Lahko razpišeš razpis za 3000bruto plače, pa če pride nesposoben, mu ne boš plačal 3000, ampak pol manj. Rabiš potem še en razpis?
Kaj pa če pride super talent, pa reče, da mu je 3000 premalo, pa je tako dober, da si ga prirpravljen plačat več... še en razpis?
> Kakšna pa je slaba stran pri delavcu, če delodajalec razpiše plačo? Razpisana plača višja od obstoječe zaposlenega za enako delovno mesto? Čudno.
To, da se na razpisano plačo 3000eur supertalent sploh ne bo prijavil, novincu pa nočeš toliko plačat.
Zato pa je povsod normalno, da delodajalec vidi, kaj delavec zna, delavec vidi, kaj je treba delat, oz. kakšni so pogoji, potem se pa skupaj dogovorita za plačo, si sežeta v roko (če se strinjata seveda), in sledi podpis pogodbe. Če je plača napisana na listu, nimata ne delodajalec ne delavec nič fleksibilnosti.
Seveda, da razpisa z bruto plačama 1500 in 3000 ne moreta biti enaka. Obstajajo različne odgovornosti ... Kot, da bi mešali "junior" in "senior" programerje.
>> Kaj pa če pride super talent, pa reče, da mu je 3000 premalo, pa je tako dober, da si ga prirpravljen plačat več... še en razpis?
Ne, če je ta super talent že tam, mu enostavno ponudiš višjo plačo. "Informacija o plači" še ne pomeni, da se zavezujete k točno določenemu znesku.
> Ne, če je ta super talent že tam, mu enostavno ponudiš višjo plačo. "Informacija o plači" še ne pomeni, da se zavezujete k točno določenemu znesku.
Kaj potem pomaga številka na razpisu, če je lahko več, ali pa manj? In kaj če talenta sploh ni, ker ni vedel, da je lahko več? Ali pa amaterja ni, ker ni vedel, da je lahko manj.
Trenutno smo v situaciji, kjer delavcev ni, in si lahko vsi zmisljujejo, omejevanje delavcev s številkami je nesmiselno
Prepričajte se sami. Zaprosite za razgovor v trgovini na oddelku delikatese, v kolikor vam pa še vedno stvari ne bodo jasne, sprejmite službo, do takrat pa na spletu ne trosite izmišljenih primerov.
Zdrava družba se bo s časom po svojih potrebah tudi spreminjala, vam pa nič ne zavidam, če ste, tako kot naši vodilni, ostali v Jugoslaviji. Človek potrebuje le malo empatije, da zazna potrebe drugega, a pri ničelni se bo upiral na tisoč in en način - tako kot majhen otrok in tako kot vi.
> Prepričajte se sami. Zaprosite za razgovor v trgovini na oddelku delikatese, v kolikor vam pa še vedno stvari ne bodo jasne, sprejmite službo, do takrat pa na spletu ne trosite izmišljenih primerov.
Saj primanjkuje prodajalcev, nevem kaj imam za zaprošat za delo tam, kaj mi bo to sploh povedalo?
> Zdrava družba se bo s časom po svojih potrebah tudi spreminjala, vam pa nič ne zavidam, če ste, tako kot naši vodilni, ostali v Jugoslaviji. Človek potrebuje le malo empatije, da zazna potrebe drugega, a pri ničelni se bo upiral na tisoč in en način - tako kot majhen otrok in tako kot vi.
Kake veze ima jugoslavija s tem? Jugoslavija je ravno zaradi takega vmešavanja države v vse tudi propadla.
Jaz samo zagovarjam, da sta dve osebi (fizična in predstavnik pravne) se sposobna dogovorit za ceno dela, v nasprotnem primeru bo pravna oseba hitro propadla, fizični je pa treba odvze opravilno sposobnost.
Proti.
včasih pač ne moreš napisat plače. Če pa se podjetje sekira zaradi preveč/premalo kandidatov, se pa še vedno lahko odloči napisat plačo.
Bedast argument. Zakaj se ne da objaviti plače?
Sem napisal gor pod komentarjem od @Mihc