20. 11. 2018
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Pravico do stavke določa Ustava v 77. členu, ki dopušča, da se lahko ta pravica z zakonom omeji, če to zahteva javni interes, pri čemer mora zakonodajalec upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. V Republiki Sloveniji Zakon o stavki ureja pogoje, pod katerimi se lahko izvaja stavka. Ta v 7. členu določa dodatne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, kadar stavkajo delavci pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali delo posebnega družbenega pomena.
Kot ugotavljate že sami, na področju vzgoje in izobraževanja zakon ne določa posebnih omejitev glede izvajanja stavke. Prepričani smo, da v nobeni od do sedaj izvedenih stavk reprezentativnih sindikatov na področju vzgoje in izobraževanja ni bila kršena pravica otrok do izobraževanja, saj so v vedno šolah poskrbeli, da je bila učna snov, kljub odpadlemu dnevu pouka zaradi stavke, realizirana. Prav tako je bilo, ne glede na stavko, poskrbljeno za varstvo otrok.
Zavedamo se, da bi bilo ravno zaradi kolizije dveh ustavnih pravic (pravice do stavke in pravice do izobraževanja) smiselno z zakonom določiti način izvajanja stavke na področju vzgoje in izobraževanja. Predvsem pa je potrebno oblikovati družbeno in delovno okolje, v katerem se delavcem za uresničevanje njihovih pravic ne bo potrebno odločati za stavko.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialn zadeve in enake možnosti
Veljavna pravna ureditev pravice do stavke v naši državi temelji na ratificiranih mednarodnih dokumentih (Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Spremenjena Evropska socialna listina, Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic), Ustavi Republike Slovenije in posebnem zakonu.
Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do stavke v 77. členu, v poglavju o gospodarskih in socialnih pravicah, ko izrecno določa, da imajo delavci pravico do stavke. To pomeni, da je pravica do stavke individualna pravica delavca, ki pa jo je mogoče uresničevati le kolektivno. Na podlagi drugega odstavka navedenega člena ustave pa je dovoljeno pravico do stavke zakonsko omejiti, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti. Pravico do stavke je torej po ustavi možno omejiti le z zakonom in to le po objektivnem kriteriju, ne pa po subjektivnem kriteriju, kar pomeni, da omejitve pravice do stavke ne smejo prerasti v prepoved stavke oziroma odvzem pravice do stavke določenim kategorijam delavcev.
Temeljno zakonsko podlago ureditve pravice do stavke v Republiki Sloveniji predstavlja Zakon o stavki (v nadaljnjem besedilu: ZStk), ki stavko definira na ta način, da določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje tako ekonomskih in socialnih pravic, kot tudi interesov iz dela. Nosilci pravice do stavke so torej delavci. Zakon ureja stavko tako v javnem kot v zasebnem sektorju, pri čemer je nekaj določb skupnih, dodatno pa ZStk vsebuje še specifične določbe, ki se nanašajo na pravico do stavke za zaposlene v javnih službah in državnih organih. Zaposleni v vojski in policiji pa uveljavljajo pravico do stavke pod pogoji, ki so določeni v specialnih zakonih.
Za stavko v javnih službah (zakon uporablja še staro terminologijo: organizacije in delodajalci, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena, določena z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti), kamor sodi tudi dejavnost izobraževanja v javnih zavodih, ZStk postavlja dva dodatna pogoja, in sicer:
- zagotovitev minimalnega delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali drugih organizacij ter
- zagotovitev izpolnjevanja mednarodnih obveznosti (7. člen ZStk).
Z zakonom ali na njem temelječem aktu se mora določiti način zagotavljanja teh pogojev. Konkretna dela in naloge ter način njihovega opravljanja med stavko pa se v skladu z zakonom določijo s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo. Seveda morajo tako specialni zakoni kot tudi konkretni splošni akti oziroma kolektivne pogodbe pri določanju in konkretiziranju načina zagotavljanja zakonskih pogojev iz 7. člena in določanju del in nalog ter načina njihovega opravljanja med stavko upoštevati tako ustavno ureditev, ki omogoča zakonsko omejevanje pravice do stavke, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti, kot splošno ureditev zakonitosti stavke, kot izhaja iz ZStk.
V primeru stavke v javnih službah je treba stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom, pri čemer se zahteva tudi izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa.
Poleg splošnih zakonskih zahtev, ki se nanašajo na obdobje od napovedi stavke, morajo v primeru stavke v javnih službah vsi vpleteni do začetka stavke ponuditi tudi predlog za reševanje spora in s tem seznaniti delavce, ki so napovedali stavko in tudi javnost.
Stavkovni odbor mora med stavko sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem zaradi zagotovitve minimuma delovnega procesa iz prvega odstavka 7. člena ZStk. Delavci, ki opravljajo dela in naloge iz tretjega odstavka 7. člena ZStk, morajo med stavko izpolnjevati naloge poslovodnega organa oziroma delodajalca.
Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da ZStk, kot temeljni zakon na področju urejanja stavk, vsebuje posebna pravila za stavko v javnih službah, pri čemer pa mora biti način zagotavljanja minimalnega delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali drugih organizacij ter način zagotovitve izpolnjevanja mednarodnih obveznosti določen s področnim zakonom ali na njem temelječem aktu. Pri tem ponovno poudarjamo, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki jo je dovoljeno le zakonsko omejiti, in sicer v primeru, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti.
Tudi iz mednarodnih dokumentov izhaja, da so morebitne omejitve pravice do stavke upravičene le, če gre za omejitve, ki so v demokratični družbi potrebne zato, da bi bilo zagotovljeno spoštovanje pravic in svoboščin drugih ali da bi bili varovani javni red, nacionalna varnost, zdravje ali morala (Spremenjena Evropska socialna listina). Nadalje iz stališč nadzornih organov Mednarodne organizacije dela izhaja, da je pravica do stavke ena bistvenih sindikalnih pravic in eno od bistvenih sredstev, s katerimi delavci in njihove organizacije uveljavljajo in branijo svoje ekonomske in socialne interese, ter da bi morebitna splošna prepoved pravice do stavke celim kategorijam delavcev predstavljala znatno omejevanje možnosti sindikatov za uveljavljanje in varovanje interesov njihovih članov in pravice sindikatov, da organizirajo svoje aktivnosti, kar sicer zagotavlja npr. Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic. Vsakršno omejevanje ustavne pravice do stavke mora torej prenesti presojo izjemnosti, ki izhaja tako iz mednarodnih dokumentov, kot tudi iz Ustave Republike Slovenije.
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je specialna ureditev pravice do stavke v javnih službah v Zakonu o stavki ustrezna in skladna z mednarodnimi dokumenti, ki urejajo to področje, saj daje ustrezno podlago za ureditev področja stavk v celotnem javnem sektorju.
Zakaj pa v bivši jugi niso nikdar štrajkal?
Ker niso smeli... ker so vodje skupin, sindikatov, ipd. bili razni "sodelavci" raznih "služb", in ker je kdorkoli, ki je karkoli samoiniciativno počel, pristal na "spisku" kake izmed teh "služb".
Stavkajo naj takrat, ko bodo tudi delavci v fabrkah z minimalno plačo.
Glede na kaos v tej temi, sem pripravljen menjat zvišanje za en PR v zameno za vodenje evidence prisostnosti na delovnem mestu (štemplanje), lepo, 8ur na dan, kot se spodobi.
Saj imajo "štemplanje". 8 ur na dan pa običajno ni, ker se ti, ko greš domov, delo še ne konča.
Najlažje je kritizirati učitelje, imeti željo, da ne bi stavkali, da ne bi imeli višjih plač itd. Po mojem mnenju so zahteve povsem upravičene. Plače v vzgoji in izobraževanju so precej nižje od državne uprave, zdravnikov itd. (vir: SURS) in tudi drugih evropskih držav. Zaradi tega je ta poklic že postal neprivlačen za mlade in statistika že kaže, da se čedalje več mladih odloča za poklic učitelja. To posledično tudi pomeni, da se bo ščasoma kakovost zmanjšala, saj se tisti mladi, ki bi lahko bili odlični učitelji, za ta poklic ne bi odločili. Zanimiv paradoks, kajne? Nekateri pišete, da so plače primerne, kritizirate učitelje in šolstvo na sploh, ne zavedate pa se učinka teh nižjih plač. Osebno se mi zdi sramotno, da država učitelja s VII. stopnjo izobrazbe na začetku kariere plačuje cca. 900 EUR neto na mesec (brez dodatkov). Pa da ne bo kdo mislil, da lahko učitelji hitro napredujejo v višje razrede. Med tem, ko je v državni upravi in pri zdravnikih to dokaj lahko, imajo učitelji najbolj zapleteno/najtežje napredovanje v nazive v javni upravi (če odmislimo tu univerze). Le 10 % vseh slovenskih učiteljev je v nazivu svetnik, v državni upravi pa je takšnih zaposlenih cca. 90 %.
Stavka ne bi bila potrebna, če ne bi prejšnje vlade zanemarjale vzgojo in izobraževanje in če ne bi tega področja zajele v ZUJF. Marsikatera evropska država, ki je tudi morala varčevati, tega na področju vzgoje in izobraževanja ni delala, ker se je zavedala, da je ravno to ključno za razvoj države. Žal se slovenske vlade resnično odzovejo na zahteve sindikatov le, če ljudje pridejo na cesto. Svojo jezo raje usmerite tja.
Sicer pa je ta pobuda nesmiselna, saj je stavka ustavna pravica in verjetno, da bi se to spremenijo, je praktično nična.
Če bi tak predlog obveljal, potem bi morali delavci v gospodarstvu (zaradi enakih pravic seveda) stavkati ob nedeljah in praznikih. Seveda ne potrebujete dosti domišljije, da si predstavljate, kaj bi s takimi stavkami dosegli in kako bi s takimi stavkovnimi pravili razveselili delodajalce in vlado.
Bi pa pozval vse tiste ki ne poznajo sistemizacje delovnih mest učiteljev, da ne kar naprej ponavljajo, da učitelji delamo do 12h in da imamo dopusta toliko kot imajo otroci počitnic, kar seveda ne drži.
Pa saj lahko stavkate takrat, ko imajo otroci počitnice, vi pa ne dopusta - saj praviš, da ga nimate toliko, kot je počitnic. Torej s tem škodite samo delodajalcu in ne 25+ družinam.
Delavci v gospodarstvu s stavko škodijo samo delodajalcu in ne ostalim.
Ne vem, če veste kaj je bistvo stavke. Pa običajno so med dnevi stavke vseeno organizirana varstva za otroke.
Jaz bi jim dovolil stavkanje, vendar v njihovem prostem času, ne v času delovnih obveznosti!
77. člen Ustave RS
(pravica do stavke)
Delavci imajo pravico do stavke.
1. člen Zakona o stavki
Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.
Sprememba oz. omejevanje stavke v poklicih, kjer to ni potrebno, bi pomenila kršitev evropske zakonodaje, saj je stavka opredeljena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
Stavka v šolstvu se mi zdi velikokrat nepotrebna. Je pa res če drugi zakaj pa nebi še mi si mislijo.
Moje mnenje je da je potrebno v šolstvu veliko stvari spremeniti in zamenjat. Kolikor spoznavam osnovno šolo, 3 otroci v osnovni šoli, je kar nekaj vlad dodajalo in dodajalo snovi v učni načrt vzemalo se pa ni nič. No ja razen 3 ur športne vzgoje. Otroci imajo tako čedelje več predmetov in čedalje več snovi. No seveda je temu primerno tudi kakovost njihovega znanja. Znanje je le še na pamet, brez nekega repa in glave. Čedalje več se jih uči samo da odpiše test ali pa so vprašani potem seveda znovi ni potrebno več znati.
Jaz bi bilj predlagala vladi, da se ustanovi neka skupina, ki ima 6 mesecev čas da temeljito prenovi šolski sistem. Pregleda trenutni učni načrt ali pa le tega kar vrže v smeti, določi kaj morajo učenci konec vsake triade znati in na podlagi le teh napredi nov učni načrt.
Šola bi morala otrokom odpirati oči jim kazati pot. Ne pa da jim pokaže samo cilj ki ga morajo vedeti na pamet kako se tja pride pa ne vejo. Po mojem mnenju pa bi morali v šolo dati 5 ur športa na teden, vsak dan 1 uro,potem pa še glasbo in likovno umetnost ki pa bi bili tudi namenjeni ustvarjanju in ne ocenjevanju. Tako bi se otroci naučili tudi sproščanja, kar bodo kasneje v ziljenju še kako potrebovali.
Predlog se mi seveda zdi v redu, ze vnaprej pa vem, kaksen bo odgovor ministrstva (da je pravica do stavke zakonsko dolocena ipd - kot da zakonov ni moc spremeniti). Le kako je potem mozno, da je v Nemciji stavka v javnem solstvu sploh prepovedana, ce bi s tem tako krsili pravice uciteljev...
Burek man ne govorite tega, kar ne poznate.
Učitelji imajo dopusta kot vsi ostali. Za vse ostale dni, ko imajo OTROCI počitnice, je treba te ure dodelat (nadure) in to v dneh, ko je pouk (in sicer z nadomeščanji, pospravljanjem učilnic in kabinetov, pisanjem člankov in mnogo drugih stvari, ki se ne tičejo pouka)
SIndikalisti propagirajo samo zvišanje plač, a med precej učitelji to ni (najbolj) pomembno. Mnogo jih bi stavkalo, da bi se ovrednotilo delo razrednika, da bi se ukinila ali vsaj zmanjšala papirologija, in da bi lahko posvetili svoj čas in energijo poučevanju in dejanskemu ukvarjanju z otroki.
Kakšno škodo pa delajo učitelji staršem, ko stavkajo?
Starši (ki plačujejo davke, da učitelji sploh imajo plače) morajo vzet dopust (ki ga imajo nekateri precej manj, kot učitelji), ker morajo doma čuvat otroke, namesto da so le-ti v šoli.
... ali pa naj stavkajo tako, da bodo prizadeli delodajalca, ne pa staršev
> Nihče ne upošteva, da ljudje ki delajo v gospodarstvu nimajo prostih dni za potrebe stavk šolnikov...
Kar naj stavkajo med delavnikom.. že tako jim pada javno mnenje, še par dni takih stavk, pa ne bo čisto nihče več zagovarjal še večjih plač za delo do 12ih, pa tri mesece počitnic.
Učitelji nimajo počitnic, ampak so "prisiljeni" v času šolskih počitnic koristiti dopust. Ko dopusta zmanjka, učitelji niso "kar tako" doma, ampak morajo za vse te dni imeti dovolj nadur. Veliko ljudi pavšalno reče, da imajo učitelji poleti dva tedna "počitnic", kar nikakor ne drži. Pouk se resda konča 24. junija, a za učitelje se delo ne konča. Večina šol dela do prvi dni julija, nekatere šole tudi do 15. julija. Veliko srednjih šol nato začne z delom takoj po prazniku, torej 16. avgusta in ne šele 1. septembra, kar nekateri zmotno mislijo.
@jdonne:
pa naj te dni stavkajo, ne pa v času pouka!