Volitve ljudi
1709 OGLEDOV
5 KOMENTARJEV
Predlagam vladi, da naj bodo naslednje volitve, volitve ljudi in ne strank. Le tako bomo lahko dobili ljudi, ki jih želimo v vladi in ne stranke.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- KONEC OBRAVNAVE
- ODGOVOR
Odgovor
13. 11. 2018
Odziv Ministrstva za javno upravo
Volilni sistem predstavlja temelj vsake demokracije, saj ima zelo velik politični, pravni in simbolni pomen za demokratično ureditev. Vse od sprejetja Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ, 1992) je problematika volilnega sistema pogosto predmet političnih in strokovnih razprav, v zadnjih letih pa je bilo podanih kar nekaj predlogov in pobud za njegove temeljite spremembe. Za potrditev sprememb oziroma za določitev novega volilnega sistema je v prvi vrsti potreben izjemno visok politični in nenazadnje tudi civilnodružbeni konsenz, ki pa ju do sedaj še ni bilo mogoče zagotoviti. Predloge sprememb volilne zakonodaje je potrebno obravnavati v okviru širše razprave, pri kateri mora sodelovati tako strokovna kot tudi ostala zainteresirana javnost. Tako je npr. v okviru Državnega zbora RS, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potekala javna predstavitev mnenj o oceni stanja in morebitnih spremembah ureditve volitev v Republiki Sloveniji dne 13. januarja 2015; zapis seje je objavljen na straneh Državnega zbora.
Glede na to, da se je v Sloveniji pred kratkim konstituirala 13. vlada Republike Slovenije je pričakovati, da bo omenjena tematika v prvih mesecih njenega vladanja ponovno postala aktualna. Nadaljnje aktivnosti v smeri sprememb volilne zakonodaje bodo tako možne na podlagi zadostne politične podpore ter na podlagi sprejetega Normativnega delovnega programa Vlade RS.
Odgovor na odgovor vlade:
V odgovoru na predlog vladi navajate, da je za sprejetje predloga vladi potreben širok družben konsenz, istočasno pa navajate, da se o tem odloča predvsem na politični ravni (vključuje tudi lokalne samouprave)! Torej kje je širok družben konsenz, če pa v razpravo NE vključujete tudi širše javnosti!?
Javne medije in RTV SLO., imamo tudi zato, da se o takih zadevah javno in poglobljeno debatira, dokler ne pridemo dejansko do družbenega konsenza!
Družben konsenz obstaja ali je mogoč v mnogih družebnih okoliščinah, vprašanje pa je, ali zares obstaja politični konsenz. Civilna družba se lahko demokratično odloči (glas večine), toda v kolikor politika ni pripravljena na konsenz, spremembe in kompromis znotraj politike, koalicije, političnih strank ipd.., je konsenz državljanov večinoma preslišan. - To pa je ravno odbratno od dejanske naloge politike. (Tudi zato je izvolitev posamezne stranke ali koalicije preživet sistem, saj različne stranke zagovarjajo različne rešitve družbenih problemov in se bi se državljani lahko odločali o teh rešitvah, ne pa o posamezni politični stranki).
Naj vas spomnim, naloga politike je delovanje v dobrobit državljanov in po volji državljanov, in NE obratno. Ste oziroma morali bi biti izvajalci volje ljudstva in ne obratno.
Včasih je potrebno državljane pač vprašati kaj si želijo, ne pa o zadevah odločati mimo nevladnih organizacij, drugih strank, drugih družbenih struktur in širše volje ljudstva.
Zdi se, da bomo morali Participatorni proračun uvesti tudi na državni ravni!
skupnostobcin.si/2018/03/participatorni&
-
V odgovoru na predlog vladi navajate:
"Za potrditev sprememb oziroma za določitev novega volilnega sistema je v prvi vrsti potreben izjemno visok politični in nenazadnje tudi civilnodružbeni konsenz, ki pa ju do sedaj še ni bilo mogoče zagotoviti.
Predloge sprememb volilne zakonodaje je potrebno obravnavati v okviru širše razprave, pri kateri mora sodelovati tako strokovna kot tudi ostala zainteresirana javnost. Tako je npr. v okviru Državnega zbora RS, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potekala javna predstavitev mnenj o oceni stanja in morebitnih spremembah ureditve volitev v Republiki Sloveniji dne 13. januarja 2015; zapis seje je objavljen na straneh Državnega zbora.
Glede na to, da se je v Sloveniji pred kratkim konstituirala 13. vlada Republike Slovenije je pričakovati, da bo omenjena tematika v prvih mesecih njenega vladanja ponovno postala aktualna. Nadaljnje aktivnosti v smeri sprememb volilne zakonodaje bodo tako možne na podlagi zadostne politične podpore ter na podlagi sprejetega Normativnega delovnega programa Vlade RS."
Dopolnitev: lahko so prek stranke, ampak da obkrožiš osebe, ki jih želiš imeti v vlado in tiste pridejo, ne pa kot je zdaj, da pride, zato ,ker je stranka nekje v nekem x kraju dobila dovolj glasov.
Volitve kandidatov glede na njihove osebne kvalitete so mit. Večina ljudi voli kandidate zaradi njihove strankarske opredelitve. To je razvidno v državah, kjer imajo večinski oz. kombiniran volilni sistem. 'Neodvisnih' kandidatov je malo ali celo nič.
Torej bo kaj.. 500, 600 imen bo na spisku, in top 90 jih bo prišlo v vlado?
Kaj če bo en (prvi) dobil 20% glasov, drugi po vrsti 1%, ostali 0.1% in manj.. so njihovi glasovi enako vredni?
Stranka je skupina podobno mislečih posameznikov. Dober posameznik bi težko iztopal oz. organiziral kampanijo. Bi pa seveda imele prednost razne javne osebnosti, kot so pesniki ipd... Če je nekdo v političnem povezovanju in barantanju z dobrimi predlogi, ki zajamejo večino volilcev, pa lahko že sedaj ustanovi stranko. Zmaga in si pripiše zasluge.