28. 10. 2021
Odziv Ministrstva za zdravje
Podatki iz tujih raziskav kažejo, da odvisnost od alkohola opazimo v določenem obdobju življenja pri približno 10 % žensk in 20 % moških (1). V Sloveniji nimamo registra oseb s sindromom odvisnosti od alkohola, zato števila oseb s sindromom odvisnosti od alkohola ne moremo spremljati sistematično. Na ravni populacije je na voljo le ocena, pridobljena iz starejše raziskave Slovenskega javnega mnenja, kjer so ugotovili, da je pri 11 % odraslih prebivalcev obstajala verjetnost, da je pri njih prisoten sindrom odvisnosti od alkohola (2). V slovenski raziskavi med osebami, ki so obiskale splošnega zdravnika, pa so ugotovili, da je bilo 21 % moških in 15 % žensk pozitivnih na presejalnem testu škodljive rabe alkohola in sindroma odvisnosti od alkohola (3). Podatek iz slovenske populacijske raziskave, pa kaže, da je imel vsak peti prebivalec Slovenije, star 15-64 let, v zadnjem letu vsaj eno negativno izkušnjo zaradi pitja nekoga drugega (npr. verbalno ali fizično nasilje, sopotnik voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola, občutek ogroženosti ali sramu) (4).
Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelu solidarnosti, to pomeni da posamezniki, ki so zdravi, plačujejo zdravstveno zavarovanje, čeprav ta trenutek ne potrebujejo zdravljenja. Enako ga plačujejo tudi posamezniki, ki so bolni in zdravljenje potrebujejo in sicer po navadi v višjem znesku, kot ga trenutno plačujejo. Predlog plačljivih obravnav se nikakor ne bi mogel nanašati samo na obravnavo odvisnosti od alkohola; na enak način bi morali potem obravnavati tudi druge dejavnike povezane z življenjskim slogom posameznika (npr. osebe, ki kadijo, osebe s prekomerno telesno težo in podobno), torej, bi to pomenilo, da bi vsi ti plačevali zdravstveno obravnavno, ker so »sami krivi« za svoje stanje. To bi lahko vodilo v situacijo, da manj premožne prebivalce bolj »bremenimo« s stroški za zdravstvo in s tem povečujmo neenakosti, namesto da bi jih zmanjševali. Naše raziskave namreč kažejo, da imajo tisti z nižjim socialno-ekonomskim statusom, več posledic zaradi pitja alkohola (5). Poleg tega bi plačilo obravnave odvisnosti lahko vodilo v to, da bi se za zdravljenje odločalo manj oseb, s čimer bi dodatno obremenili družino osebe z odvisnostjo, ki že tako trpi zaradi posledic odvisnosti enega člana družine.
Na podlagi navedenega menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Viri:
- Sadock, B.J. in Sadock, V.A. (2003). Synopsis of psychiatry (ninth edition). New York, NY: Lippincot Williams & Wilkins.
- Hovnik Keršmanc, M, Čebašek Travnik Z, Trdič J. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije leta 1999. Ljubljana: IVZ, 2000.
- Kolšek, M. (2006). Slovenia report. V Heather, N. (ur.). WHO Collaborative Project on Identification and Management of Alcohol-Related Problems in Primary Health Care. Report on Phase IV (str. 189-98). Geneva: WHO press.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije – izsledki nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za Javno zdravje, (neobjavljeni podatki).
- Gabrijelčič Blenkuš M, Kofol Bric T, Zaletel M, Hočevar Grom A, Lesnik T (ur.). Neenakosti v zdravju: izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju. Ljubljana: NIJZ, 2021.