20. 11. 2018
Odziv Ministrstva za finance
Plačilne storitve so v Republiki Slovenije sistemsko urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarj... (v nadaljevanju: ZPlaSSIED). ZPlaSSIED za banke ne predpisuje obveznosti odprtja transakcijskega računa potrošniku, saj je odločitev o odprtju transakcijskega računa potrošniku izključno poslovna odločitev posamezne banke. Glede na to, da je vodenje transakcijskega računa tržna storitev bank, ki si s pogoji in ceno, ki jo za vodenje transakcijskega računa zaračunavajo, konkurirajo na trgu, ni mogoče zakonsko določiti obveznosti brezplačnega vodenja transakcijskega računa.
V zvezi s tem je potrebno tudi pojasniti, da je v ZPIaSSIED implementirana Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov, v skladu s katero ZPIaSSIED v 180. do 185. členih ureja dostop potrošnikov do osnovnega plačilnega računa. V skladu s tem je vsem potrošnikom omogočeno odprtje osnovnega plačilnega računa pri banki v Republiki Sloveniji. Redke izjeme od tega pravila so v zakonu posebej naštete. Zakon določa tudi nabor storitev, ki jih potrošniku omogoča osnovni plačilni račun, prav tako je predpisano, da lahko banka osnovni plačilni račun potrošniku nudi brezplačno ali pa mu zanj zaračuna primerno nadomestilo.
V zvezi s tem je Banka Slovenije v Sklepu o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa (Uradni list RS, št. 11/18) določila način izračuna višine primernega nadomestila, ki ga za osnovni plačilni račun lahko potrošniku zaračuna banka. Navedeni sklep določa, da lahko banka za osnovni plačilni račun potrošniku zaračuna največ nadomestila, ki mesečno skupaj ne presegajo 1,60 % osnovnega zneska minimalnega dohodka kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Znesek minimalnega dohodka je objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vendar pa lahko banka potrošniku, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, za osnovni plačilni račun zaračuna največ nadomestila, ki mesečno skupaj ne presegajo 0,80 % osnovnega zneska minimalnega dohodka kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
Dodatno pojasnjujemo, da potrošniki niso vezani k odprtju računa v Republiki Sloveniji in se torej lahko v primeru boljših pogojev tujih bank, odločijo za odprtje računa v tujini. Vendar pa so vtem primeru dolžni o odprtju računa v tujini obvestiti Finančno upravo RS.
Glede na navedeno Ministrstvo za finance ocenjuje, da je sedanji institucionalni okvir, ki ureja nadomestila za vodenje transakcijskih računov ustrezen, zato ne načrtuje nadaljnjih postopkov v zvezi s predlogom.
Tu ni problemov, obstajajo produkti v tujini kjer račun odprete čisto brezplačno prenesete nanj nekaj keša in plačujete položnice brez provizije.....torej kaj še čakamo....da bodo slo banke kaj zastonj nardile...to ne bomo nikoli videl...
Predlog podpiram iz razloga, ker z mojim denarjem banka dejansko razpolaga in ga posoja za visoke obresti, zanj pa ne daje niti obresti v višini inflacije. Ker je imetje računa dejansko obvezno bi tudi lahko pričakoval, da bo vsaj ta račun brezplačen. Vendar iz te pobude seveda ne bo nič, saj je vse skupaj po mojem mnenju zasnovano tako, da se prebivalcem EU postopoma zniža že dosežen standard, na ta način, kot banke poslujejo se namreč ob obstoječi inflaciji sistematično znižuje vrednost prihrankov in denarja ki ga posameznik na banki ima. Mnenja sem, da je obstoječa politika bank (beri EU in države Slovenije) neetičen, nepošten in v nasprotju z vsemi ekonomskimi zakonitostmi.
Če bi bilo pošteno, bi nam banke plačevale, da imamo pri njih odprt račun in prejemamo nanj plačo. Z nekakšnim oligopolnim sporazumom so uspeli doseči, da moramo celo plačevati za to, da imajo banke zastonj naš denar, ki ga lahko posojajo naprej. Da lahko sam plačam svoje položnice in opravljam delo namesto bančnih uslužbencev, moram dodatno plačati, provizijo za vsako položnico pa itak. Da lahko plačujem z bančno kartico in tako od vsakega nakupa banki zagotovim 3-5% spet plačujem.
Narobe svet v glavnem. Rešitev pa ni v tem, da država zagotovi zastonj račun, ampak da se neha lajnati, kako je bank preveč in se sprosti bančni trg, se omogoči opravljati finančne storitve tudi manjšim ponudnikom.
Izplačilo plače v gotovini. V tujini pogosta praksa. Pri nas znanstvena fantastika.
Kje, prosim?
Ja in kaj se? Saj bomo to, kot je ze lepo napisal Burek Man, placali preko dodatnih davkov.
Res me zanima logika in stanje (neto placnik vs neto prejemnik) tistih, ki glasujete za. Kaj noben ne llacuje davkov in vsi zivite od penzije in sociale, pa bi radi, da vam drugi se nekaj za povrh placujejo ali kaj?
Ker ce ste zaposleni in placujete davke, potem bi vam moralo biti ze jasno, da so "zastonj" stvari najdrazje. In najmanj ucinkovite, uporabniku prijazne itd.
90% ljudi na tej strani ne pogleda nič drugega kot "neto" številko na plačilnem listu (če so sploh zaposleni), in jih drugo ne zanima. Ali pa še niso prišli do tam, da bi plačilne liste sploh dobivali. Ves "državni" denar se seveda pojavi kar sam od sebe nekje, in vse mora bit "zastonj", oz. mora nekdo drugi plačat za to. Ne zavedajo pa se, da mora ta denar nekdo prislužit, in da ti ljudje že zdaj plačujej(m)o mnogo preveč davka... več kot pol gre državi. In če komu, kljub visokim davkom, uspe zaslužit več kot jurja, jurja in pol (neto), bi pa radi še "kapico" na zaslužke, da ne bi nihče smel imeti več, in da se jim še to pobere).
Tako pač ne gre...
Zdravstvo je "zastonj", samo zato, ker nihče ne zna zračunat, koliko ga zdravstvo dejansko stane (prispevki, prispevki delodajalca in dopolnilno zavarovanje). Če bi nek povprečen janezek to znal, ne bi mirno stal in čakal v čakalni vrsti 9 mesecev + za eno ubogo plombo na zobu.
Šolstvo je tudi "zastonj", pa imamo zato na tisoče doštudiranih nezaposljivih ljudi, in to na mnogih faksih (ff, fdv, fov, fu, itd.), in še več takih, ki so vlekli status leto, dve, tri, ali pa še več, pa jim še diplomirat ni uspelo. Zraven pa boni, pa popusti pa vsi bonusi študentskega življenja, potem pa nazaj na socialo. Dajmo nek skandinavski sistem, par jurjev šolnine, če si po končanem faksu zaposlen v "fohu", pa se ti ta dolg odpiše. Če zapustiš državo, delaš kaj drugega, ali pa ne diplomiraš, pa pač plačaj družbi nazaj to, kar si ji za brezveze vzemal teh nekaj let. Pa seveda število razpisanih mest na faksih omejit na realne potrebe v gospodarstvu, ostala mesta pa naj bodo samoplačniška.
Kultura in zabava isto... slovenski filmi, serije, dokumentarci, pa še cel RTV zraven... najprej (so)financira država, nekaj direktno iz davkov, nekaj iz rtv prispevka, potem pa plačuj tržne cene za ogled v kinu, oz. ogled razstave/performanca ipd (med njimi so seveda taki, ki si jih ogleda kakih 5 ljudi, od tega 3je prijatelji od umetnika, in dva brezdomca, ki sta prišla na zastonj vino)... "narod" pa naj to plačuje seveda... hvala, ne.
Javni sektor isto... nekdo nekaj zaje*e, zgodi se ne nič. Nekdo ne zna "obrnit" tabele v excellu, davkoplačevalci plačujemo makete. Da o "rednih postopkih" (gradbena dovoljenja ipd). sploh ne govorim. Šteje samo štemplanje zjutraj in popoldne, kvaniteta in kvaliteta dela seveda ne nič. Učitelji/ce podobno... nivo je padel, starši so podobni kot vsi tukaj omenjeni, sinčki in hčerkice krive nič, vzgoja nikakva, učitelji pa samo gledajo, da bo ura 12, in da grejo domov. Potem se pa naberejo sindikati, pripeljejo avtobus, sendvič, sok, med delovnim časom organizirajo protest, izlet v ljubljano... eno uro mahat z plakati, pojest sendvič pa spit sok, urica "frej" za kavo v centru, pa ob enih že nazaj doma z avtobusom, da ne bo slučajno kaj preveč trajalo. ...potem pa na televiziji kažejo medicinske sestre in "uboge" zdravnike z tisoči pacientov... pa vsak, ki je kdaj popoldne/zvečer prišel na urgenco, ve, da je povprečen zdravnik tam star manj kot 30 let. Ampak važno je, da so vsi štempljani. Ampak seveda... kot sem zgoraj napisal.. to je vse "zastonj", in je "vseeno".
Burek in JazPravim, problem ni v "brezplačnih" storitvah, ki bi jih morali imeti zagotovljene kot državljani RS, ampak v negospodarnem ravnanju z davkoplačevalskim denarjem, ki ga je povsem dovolj, verjetno celo preveč. Oba takoj planeta po vsakem predlogu, ki omenja "brezplačno" storitev za državljana RS. Denarja je ogromno, ampak najlažje je javnosti dopovedovati, da denarja ni, saj v tem primeru ni potrebno opravičevati finančnega manjka, ki nastane s tlačenjem denarja v žepe (saj uradno ne obstaja).
Pozdravljeni,
moje mnenje pa je, da državi bankam ne bi bilo potrebno plačevati nič. Prav tako tudi ne uporabniku bančnih storitev. To vodenje računa bi moralo biti brezplačno. Banke nam že za ostale storitve zaračunajo preveč
Imaš tudi take banke, od n26 dalje. Nihče te ne sili biti na plačljivih.
Ne govorimo o tem, kakšne so ostale opcije, ampak da je v osnovi plačljiv osebni račun povsem zgrešen koncept ...
N26 - poanta predloga je, da moraš imeti bančni račun, na katerega moraš prejemati plačo. In n26 ne zadovoljuje.
Kdo bo pa bankam plačal te račune? Država? Torej mi čez davke? Banke same? Torej nam bodo isto to stvar zaračunale z drugimi stroški za nas?
In če se podraži... kaj je boljše... da imaš možnost čez noč zamenjat banko, po možnosti tudi s kako tujo, ali pa da pustiš vladi, da se "dogovarja" z NLB za novo ceno teh računov?
Vsako oviro se posebej rešuje, eno za drugo. Banke bi bilo potrebno malo stisniti v kot :) Korak za korakom, vztrajno.
Pa saj jih lahko, rečeš jim "pozdravljeni, rad bi zaprl račun", pa je.
Država jim tega ne bo rekla, ampak bodo vlekli ogromne denarje od države, ti boš srečen, ker ne boš rabil plačat banki tistih par evrov mesečno, država ti bo pa vmes pobrala 3x več z davki, da bo pokrila še vse "posrednike" pri biznisku med državo in banko.
Ključen problem, ki se ga 90% ljudi na tem forumu ne zaveda, je, da če je nekaj "zastonj", pa to še vedno stane (zastonj račun, zastonj osebna, zastonj prevoz, zastonj tamponi, ipd.), mora to "zastonj" stvar še vedno nekdo plačat. In izkaže se, da v večini primerov, je posameznik zmožen dobiti boljši "deal", sploh kadar gre za konkurenčne ponudnike, kot če se gre država menit z nekim dobaviteljem.
Problem je v tem, da se plačo lahko prejme le na TRR, ki pa je pri VSEH slovenskih bankah plačljiv.
> Problem je v tem, da se plačo lahko prejme le na TRR, ki pa je pri VSEH slovenskih bankah plačljiv.
Ja in? Saj tud v javnosti moraš nosit hlače, pa še vedno ne pričakuješ od države, da ti kupi hlače.
Nekatere banke imajo celo zastonj vodenje računa, če imaš nekaj denarja gor.
Nevem zakaj bi morali račun plačati državi pa država banki, namesto, da ga direktno banki?
Banka nima z računom prav nobenega stroška. Poleg tega vsak uporabnik koristi tudi druge storitve, ki mu jih tako ali tako zaračuna.
> Banka nima z računom prav nobenega stroška. Poleg tega vsak uporabnik koristi tudi druge storitve, ki mu jih tako ali tako zaračuna.
Kako nima? Moraš ga odpret (nekdo mora bit plačan, da je na šalterju), zapret (isto), ljudje hodijo dvigovat na šalter, potem imaš tehnično pomoč, preprečevanje zlorab, generiranje izpiskov, prostor v bazi, raznorazne transakcije, naredit in naprintat treba kartico, skrbet še za bazo kartic, če ti jo ukradejo, mora nekdo sedet na dežurni številki in ti jo preklicat, ko pokličeš in prijaviš krajo.... Da ne govorim o celotni infrastrukturi, od sepa sistema dalje, ki ga mora banka vzdrževat, da ta tvoj račun lahko sploh deluje.
To vse stane.
Vse to smo državljani državni NLB prisilno plačali z nekajmilijardno "dokapitalizacijo"...
> Vse to smo državljani državni NLB prisilno plačali z nekajmilijardno "dokapitalizacijo"...
Vse to je naša država/vlada/ljudje na čelu države naredila, brez da bi "mi državljani" imeli kaj izbire pri tem. In zdaj bi tukaj radi, da se isti te ljudje dogovorijo z isto to banko, za cenovno ugodno opcijo (hehe), da davkoplačevalci krijemo stroške vodenja računov.
Jim res toliko zaupaš? Da ne bo potem jok in stok, ko boš namesto današnjih (recimo) 5eur za vodenje, plačeval državi 15eur vač davkov, da lahko NLB zacola 10eur državi za vodenje (ker če ne gre janezku direktno iz žepa, se itak nihče ne pritožuje), da se računa izide. (tistih 5eur razlike je t.i. državni "megleni faktor" (=pojela jih magla)).
Burek, kaj ko bi predlagali kaj konstruktivnega? Povsod iščete samo razloge, zakaj je (vsak) predlog slab, nerealen ipd. Vsak ima svoje mnenje, ampak vsak pa lahko tudi predlaga kakšno izboljšavo za boljši jutri.