Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

ob zvišanju pokojnin -enak znesek za vse upokojence

1423 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

vladi predlagam da razmisli o naslednjem predlogu. Ob zvišanju pokojnin naj bi se masa denarja namenjena zvišanju razdelila med upravičence v enakem znesku in ne procentualno kot vedno do sedaj. Ne zdi se mi pošteno, da tisti z dobrimi pokojninami ob vsakem zvišanju prejmejo precej višji znesek kot pa tisti z nizkimi pokojninami. Res je, da so upravičenci do visokih pokojnin prišli zaradi več plačanih prispevkov v času delovne dobe, vendar pa so tisti z nižjimi pokojninami bolj zgarani in žal ne morejo več delati honorarno .... Lep pozdrav

12 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 14 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N november 19 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE

Komentarji




  • z znalček

    Po logiki predlagatelja so tisti, ki so bolj garali imeli nižje plače in imajo sedaj nižje pokojnine. Jaz pa že celo življenje mislim, da če bolje in več delam imam večjo plačo. Očitno velika zmota. Bom od sedaj delal manj, pa ne bom tako zgaran in bom imel višjo plačo in penzijo.

    • B Burek Man

      Po slovenski logiki, več ko delaš, manj imaš.

       

      Je pa res, da za dosti ljudi velja, da več kot imaš šole, manj delaš, sploh z raznimi FDVji, filofaksi ipd, kjer vlečejo socialo leta in leta, ker jim je pod nivojem dejansko delat karkoli drugega, kot se ukvarjati z "podvodnim pletenjem košar", oz. karkoli je že tista čudna smer, ki so jo študirali, pa potem iz tega magistrirali in doktorirali, medtem ko so drugi, ki so dejansko ta čas garali,... pa to vsi, od čistilk do inženirjev,... plačevali davke, da je se je študij sploh izvajal, in potem izplačevala sociala.

  • s stanislav kac

    mislim da je to dober predlog, kaj dober; odličen!!!!

    Pokojnine bi morale biti za vse enake!, kdor pa hoče imeti večjo pokojnino pa ima možno, da se za to odloči na veliko različnih načinov! Osnovne pokojnina pa bi morala biti za vse enaka!!!!!!!!

    Najboljši predlog!!!

     

    • B Burek Man

      Potem pa dajmo še prispevke za vse enake, pa bo! Ne pa, da nekateri plačujejo 10x več, pa da dobijo na koncu isto.

  • S Sony Globokar

    S 1.1.2019 je potrebno zvišati vse pokojnine po ZPIZ-2 in sicer upokojenim od 1.1.2013 dalje, hkrati pa uskladiti pokojnine tudi vsem starim upokojencem.

     

    Zdaj se govori le o postopnem dvigu odmernega % pokojnin novim upokojencem do l. 2022. Se pravi, da se nihče ne bo upokojil do l. 2022.

     

    Dejansko bomo povzročili zgolj nove krivice in se bomo zopet borili za "staro pravdo" po ustavnem sodišču, po evropskem sodišču...

     

    Malce več pameti je potrebno, razumevanja in znanja...

     

     

  • B Burek Man

    To je prisilna uravnilovka.

     

    Tisti, ki so vplačevali več v pokojninsko blagajno, naj tudi dobijo več, tisti ki manj, pa manj.

     

    Če bi vsem dvigovali enako, bi z inflacijo, na koncu vsi imeli isto pokojnino, medtem ko so eni vplačevali nekajkrat višje prispevke kot drugi.

    • n november

      Mogoče mojega predloga niste razumeli. Osnova za izračun višine pokojnine naj bi bili plačani prispevki.

      primer ob 5 % zvišanju pokojnin - višina pokojnine 1500,00 + 5% (75,00 EUR)

      višina pokojnine 500,00 + 5% (25,00 EUR )

      Moj predlog je naj bi ob zvišanju prejeli enak znesek npr. 50,00 EUR. Tako tisti s 1500,00 EUR in tisti s 500,00 EUR pokojninske osnove.

       

    • B Burek Man

      Temu se v kombinaciji z inflacijo reče uravnilovka, in ni fer do tistih, ki so plačevali več.

       

      Imaš dva človeka, ki sta se upokojila leta 1990 - en je dobival ekvivalent 200DEM penzije, drug je vplačeval 2x več prispevkov in je dobival ekvivalent 400DEM penzije. Nemška marka je bila takrat vredna cca 7 dinarjev in potem tolarjev - torej je en dobival cca 1400sit, drugi pa 2800sit.

       

      Potem pride inflacija, in seveda z njo višanja pokojnin. Imaš dve možnosti:

       

      - lahko daš tako kot se spodobi, procentualno vsakemu 10% več, 20% več,.. kolikor je pač že povišanje. Potem prideš v čase evra (recimo, da sta takrat oba še živa), pretvoriš tolarje v evre, prvi ima 500eur penzije, drugi jurja. In tako naprej. Ker je prvi vplačeval pol manj kot drugi, ima temu primerno tudi penzijo. To je fer.

       

      - lahko se greš pa po tvoje, in vsakič ko je povišanje penzije.. recimo leta 1991, 1992 ipd, daš vsakemu po 500 sit več (torej obema isto). Pa jurja vsakemu več, pa pet jurjev.. saj vemo, kako je šla inflacija hitro. In če pridemo do momenta, ko smo sprejeli evre, če ima takrat prvi cca 120.000sit penzije (približno 500eur), ima drugi 121.400sit penzije (približno 505 eur).

       

      Temu, ko nekdo vplačuje 2x več kot drugi, na koncu pa dobita enako (no,... 5 eur razlike) se reče uravnilovka, kjer izenačiš penzije neglede na vplačane prispevke. In to seveda ni fer do tistih, ki celo življenje garajo, delajo več, ustvarijo več, vplačajo več v državno pokojninsko blagajno, na koncu pa dobijo nazaj pičlih 5 eur več.

       

       

       

      ( www.bsi.si/statistika/devizni& )

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Burek Man, potrebno se zdi zagotoviti dostojno življenje ljudem sedaj! Kar pomeni, da s procentualnih dvigom prihodkov v državi omogočamo vedno večji prepad med revnimi in bogatimi, kar je za družbo dolgoročno precej dražje, saj revščina potegne za seboj veliko negativnih in finančno požrešnih posledic, ukrepov, ki davkoplačevalce stanejo še mnogo več.

       

      Dokler družba za neko delo nameni tudi 20x večjo plačo od drugega dela, med tem, ko se oba zaposlena trudita in in opravljata družbi neobhodno delo, pač ne moremo govoriti o zdravih plačilnih razmerjih v družbi. Zatorej kadar govorimo o pokojninah, ne moremo mimo osnovnih plačilnih razmerjih v družbi, saj sta neobhodno povezana.

    • B Burek Man

      > Burek Man, potrebno se zdi zagotoviti dostojno življenje ljudem sedaj! Kar pomeni, da s procentualnih dvigom prihodkov v državi omogočamo vedno večji prepad med revnimi in bogatimi, kar je za družbo dolgoročno precej dražje, saj revščina potegne za seboj veliko negativnih in finančno požrešnih posledic, ukrepov, ki davkoplačevalce stanejo še mnogo več.

       

      Potem pa dajmo vsem iste prispevke.. 200eur na mesec, pa ni važno, a maš minimalca, al maš 10k neto, pa je. Na koncu vsi na isti penziji + kolikor je kdo prišparal sam.

       

       

       

      >Dokler družba za neko delo nameni tudi 20x večjo plačo od drugega dela, med tem, ko se ob zaposlena trudita in in opravljata družbi neobhodno delo, pač ne moremo govoriti o zdravih plačilnih razmerjih v družbi. Zatorej kadar govorimo o pokojninah, ne moremo mimo osnovnih plačilnih razmerjih v družbi, saj sta neobhodno povezana.

       

      Zakaj ne? Delo in plača sta plod ponudbe in povpraševanja. Če je dobrih električarjev v državi malo, in so polno zasedeni, zakaj ne bi bili plačani več, kot recimo obračalci burgerjev v mcdonaldsu, ki recimo, da jih je preveč? Zakaj ne bi pustili električarju, da dvigne ceno, če so ljudje pripravljeni plačat več? Hočeš še bolj butast primer? Tudi siddharta/avseniki/modrijani/jan plestenjak/rolling stonesi itd. so začeli kot niko-i-ništa, po raznih vaških veselicah, domovih za ostarele, in za svoje igranje so dobili povrnjene potne stroške in del pijače, ki so jo tam popili. Potem so pa ratali slavni (pri nas, ali celo v svetu), posneli nekaj dobrih komadov, in si lahko privoščijo zaračunavat karte za koncerte po 10, 20, 50, 100eur (kakor kdo), oni pa zaslužijo cifre še z nekaj nulami zraven. Zdaj ne vem, kaj je tvoja ideja... če jaz začnem brenkat v garaži, da dobim primerljivo plačilo kot siddharta ali pa kot Mick Jagger? Primerljivo penzijo?

       

      Pač, kdor dela, plača prispevke (tisti, ki vel zasluži tudi več plača, pa čeprav ne dobi primerljivo več nazaj), plača dohodnino (ki je zaradi progresivne lestvice totalna legalna kraja države), in pač naj tudi dobi več penzije.

       

      Nihče nikogar ne sili delat tisto delo, ki ga dela. Vsak ima možnost se naučiti kakega od bolj plačanih poklicov. Zdaj, a je za neuresničitev tega kriva nesposobnost ali lenoba, pa ni na tistih, ki jim je to uspelo.

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Pretiravaš.

    • Ikona uporabnika anekdota anekdota

      Pretiravaš. Nihče ne pravi, da damo vsem enako, temveč, da se to kar skupno ustvarimo bolj pravično deli. Svet ni črno-bel.

       

      Na katerem planetu ti živiš? Ne drži! Plače niso le plod ponudbe in povpraševanja, temveč tudi način obračanja kapitala, iznajdljivost, izkoriščanje revnih držav, prekupčevanje itn. Tuidi v javnem sektorju plače niso plod ponudbe in povpraševanja, temveč plod izkoriščanja in neprimernega vrednotenja dela ljudi.

       

      Ponudba in povpraševanja že, toda morata biti ustrezno regulirana s strani države, da ne prihaja do ekscesov. Pomeni, da zato manj ne bi bili plačani več, ker se s tem porušijo družbena razmerja, ker kadar odtrgamo več za nekoga pomeni, da je nekje manj. To sicer ni problem kadar je standard ljudi zadovoljiv v smislu, da imajo vsi zaposleni dostojne plače in s tem možnost dostojnega in ekonomsko zadovoljivega življenja, kadar pa temu ni tako, pa plačni ekscesi pomenijo prvo, torej, da nekdo vzema preveč na račun osnovnih potreb ljudi.

      Torej v kolikor je povpraševanje določenega kadra večje in se dvigne cena storitve, ni problem, toda bistveno vprašanje je za koliko. V kapitalizmu gredo cene storitev do skrajnih mera, rezulate tega vidimo povsod po svetu = vedno več milijonarjev na eni strani in in vedno več revežev na drugi.

       

      Vprašaj se ali so prispevki kot so postavljeni pravično. Če moraš ti plačat isto davka neglede na tvoj profit, kot nekdo, ki ga ima 10x več, seveda ni pravično.

       

      Stopnje prispevkov kot so postavljene sedaj niso pravične in tudi nesmiselne so.

      1. Plačati prispevek procentualno neglede na zaslužek je družbeno neodgovorno!

      2. Plačati prispevek glede na to, koliko ti bo na koncu ostane v žepu, pa nekaj povsem drugega.

      1. Prvo kaže na možnost črpanja družbenega denarja do "onemoglosti" (pač plača najvišjo stopnjo davka, a mu še vedno lahko ostanejo millijoni),

      2. drugo pa govori o tem, da je potrebno to, kar je od družbe vzeto tudi vrniti kot dodano vrednost za gradnjo cest, bolnic, šol itn. Podjetja seveda mora ima dobiček, da se lahko širi, nadgrajuje, izboljšuje itn., toda ne toliko, da imajo priviligirani posledično v žepu milijonske profite za oseben luksuz, od katerega družba nima praktično skoraj ničesar; nato pa zmanjkuje denarja za javni sektor, vzdrževanje bolnic, šol, cest, itn.

       

      Točki ena in dva sta bistvena razlika med tvojim in mojim razmišljanjem.

    • B Burek Man

      > Pretiravaš. Nihče ne pravi, da damo vsem enako, temveč, da se to kar skupno ustvarimo bolj pravično deli. Svet ni črno-bel.

       

      Saj ne ustvarimo skupno, vsak ustvari sam nekaj, nekateri več, nekateri manj.

       

      > Na katereme planetu ti živiš? Ne drži! Plače niso le plod ponudbe in povpraševanja, temveč tudi način obračanja kapitala, iznajdljivost, izkoriščanje revnih držav, prekupčevanje itn. Tuidi v javne sketorju plače niso plod ponudbe in povpraševanja, temveč plod izkoriščanja in neprimernega vrednotenja dela ljudi.

       

      Seveda so. Manj delavcev, več iskanja, višje plače. In kaj imaš s tem vrednotenjem.. tvoje delo je vredno samo toliko, kolikor ga je kdo pripravljen plačat. Zakaj je picassova slika vredna milijon, moja čačka pa manj od papirja na katero sem jo načečkal? Ker obstaja nekdo, ki je pripravljen dat milijon za tisti drugi list papirja. Ti lahko gojiš paradajz, in če vsi okoli tebe tudi gojijo paradajz, nihče ga pa ne jé, bo ta paradajz vreden praktično nič. Če samo ti gojiš paradajz, želijo si ga pa vsi, je pa vreden veliko, ker so ga ljudje pripravljeni veliko plačat. Tvoje delo je pa v obeh primerih enako.

       

      > Ponudba in povpraševanja že, toda morata biti ustrezno regulirana s strani države, da ne prihaja do ekscesov.

       

      Ne. Saj imamo progresivno dohodninsko lestvico, nad 50% davka je absolutno preveč za kogarkoli.

       

      > Pomeni, da zato manj ne bi bili plačani več, ker se s tem porušijo družbena razmerja, ker kadar odtrgamo več za nekoga pomeni, da je nekje manj.

       

      Če si nekdo želi paradajz in plača več denarja za paradajz, bo pač jedel manj mesa. Nimaš kaj, in država tukaj nima kaj. Regulacija bi sem pasala samo, če bi bil paradajz neka zelo omejena dobrina, brez njega pa ne bi mogli uspešno živeti... ker pa paradajz lahko posadi vsak, brez njega nam pa tudi ne bo hudega, je regulacija nepotebna in škodljiva. In podobno velka za 95% služb.

       

      > To sicer ni problem kadar je standard ljudi zadovoljiv v smislu, da imajo vsi zaposleni dostojne plače in s tem možnost dostojnega in ekonomsko zadovoljivega življenja, kadar pa temu ni tako, pa plačni ekscesi pomenijo prvo, torej, da nekdo vzema preveč na račun osnovnih potreb ljudi.

       

      Saj zato imamo minimalno plačo, da je minimum zagotovljen. Ti bi rad/a, da nekdo, ki goji paprike (ki jih nihče noče kupit) dobi del denarja od tistega, ki goji paradajz (za katerega se vsi grebejo). To ne gre.

       

      > Torej v kolikor je povpraševanje določenega kadra večje in se dvigne cena storitve, ni problem, toda bistveno vprašanje je za koliko. V kapitalizmu gredo cene storitev do skrajnih mera, rezulate tega vidimo povsod po svetu = vedno več milijonarjev na eni strani in in vedno več revežev na drugi.

       

      Cene storitev grejo samo toliko gor, kolikor so jih kupci/naročniki pripravljeni plačat. Če je kdo pripravljen plačat milijon evrov/dolarjev, da mu nek ameriški glasbenik pride zapet na rojstni dan, in če je glasbenik pripravljen to narediti za milijon evrov, kdo si ti, da tema dvema osebama to preprečuješ?

       

      Koliko je vreden tvoj avto? 5000eur? 10.000eur? Lahko rečeš katerokoli številko, ampak denarja boš dobil/a točno toliko, kolikor bo kupec pripravljen plačat, oz. nič, če ne boš zadovoljen/a s ponudbo kupca. Isto je pri delu.

       

      > Vprašaj se ali so prispevki kot so postavljeni pravično. Če moraš ti plačat isto davka neglede na tvoj profit, kot nekdo, ki ga ima 10x več, seveda ni pravično.

       

      Prispevki so pravični, saj tisti z 10x večjim dohodkom plača 10x višje prispevke. Dohodnina pa ni, ker se lestvica spreminja in davek (procenti) viša(jo).

       

      > Stopnje prispevkov kot so postavljene sedaj niso pravične in tudi nesmiselne so.

       

      Seveda so. Še bolj pravično bi bilo, da bi tisti, ki več vplača, imel prednost pred tistimi, ki vplačajo manj, ampak v praksi gre tisti k privatniku, tako da plača neko storitev (recimo zdravstvo) dvakrat, pa še gužve ne dela v javnem zdravstvu.

       

      > 1. Plačati prispevek procentualno neglede na zaslužek je družbeno neodgovorno!

       

      Tisti ki 10x več zasluži tudi 10x več plača. Družbeno odgovorno bi bilo, da bi več plačali tisti, ki statistično več porabijo (kadilci, debeluhi, ipd.).

       

      > 2. Plačati prispevek glede na to, koliko ti bo na koncu ostane v žepu, pa nekaj povsem drugega.

       

      Bogatim procentualno ostane v žepu manj kot revnim, ker plačujejo progresivno dohodnino.

       

      > 1. Prvo kaže na možnost črpanja družbenega denarja do "onemoglosti" (pač plača najvišjo stopnjo davka, a mu še vedno lahko ostanejo millijoni),

       

      Če mu ostanejo milijoni, je milijone tudi plačal družbi, in jih koristijo tisti, ki niso zaslužili teh milijonov.

       

      > 2. drugo pa govori o tem, da je potrebno to, kar je od družbe vzeto tudi vrniti kot dodano vrednost za gradnjo cest, bolnic, šol itn. Podjetja seveda mora ima dobiček, da se lahko širi, nadgrajuje, izboljšuje itn., toda ne toliko, da imajo priviligirani posledično v žepu milijonske profite za oseben luksuz, od katerega družba nima praktično skoraj ničesar; nato pa zmanjkuje denarja za javni sektor, vzdrževanje bolnic, šol, cest, itn.

       

      Saj zato pa imamo davke, dohodnine, cestnine, vinjete, prispevke, dopolnilna zavarovanja ipd. In tukaj dosti več prispevajo bogati kot revni. Tisti na minimalcu dohodnine ne plačajo skoraj nič, bogati pa praktično 50% (po odtegnjenih prispevkih). Kdo potem prispeva več? Pa še absolutna številka je pri bogatih precej višja. Torej nekdo, ki dobi milijon, je en milijon vplačal že državi (oz. še več). Cesta se je izgradila od njegovega milijona, in ne od 50eur tistega na minimalcu.

       

      In samo ne mi o javnem sektorju... to je pa taka anomalija, da ni hujše. Napredovanja in višja plača na račun izobrazbe in let... resno? Opravljaš isto delo, in ker se je koledar premaknil, dobiš več denarja od sodelavca, ki ima malo mlajši emšo? Pa neglede na to, da sodelavec morda obdela več strank kot ti. Pa dodatek za nepotebno izobrazbo... ni važno kaj je delo, samo gleda se stopnja izobrazbe... potem pa razni doplomirani filozofi na šalterjih na upravni enoti. Ko je pa treba kaj narest, kak excell obrnit, za poračunat kak razpis za maketo, pa seveda ne gre.