Parlament
2026 OGLEDOV
14 KOMENTARJEV
Predlagam zvišanje odstotkovnega praga za vstop v parlament s 4 na 6%, saj imamo po zadnji volitvah prevec strank v parlamentu.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- KONEC OBRAVNAVE
- ODGOVOR
Odgovor
30. 1. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Slovenija je država s parlamentarnim sistemom, v njenem sistemu vladanja ima najpomembnejšo vlogo parlament kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Slovenski parlament sestavljata Državni zbor Republike Slovenije (Državni zbor) in Državni svet. V parlamentarnem sistemu je ključnega pomena delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Parlament izvoli in nadzira nosilce izvršilne oblasti (vlado) in njihovo delo. Parlamentarizem je neločljivo povezan s pravno državo in z načeli javnega razpravljanja, v katerem pravo prevlada moč oblasti. Delovanje parlamentarnega sistema temelji tudi na svobodi političnega združevanja, ki je osnova za delovanje političnih strank. Njihova konkurenca omogoča tekmovalne volitve. Na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah se potrjuje suverenost ljudstva.
Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Poleg te funkcije opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema ustavo Republike Slovenije, sprejema in nadzira državni proračun in je ustvarjalec ter nosilec legitimnosti.
Sedanji štiriodstotni volilni prag temelji na 80. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava), ki določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Volilni sistem, ki ga sprejema državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ureja Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ).
Glede na to, da lahko predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev (168. člen ustave) in da o predlogu odloča Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev je jasno, da je za spremembo volilnega praga oziroma druge spremembe volilnega sistema potrebno sprejeti širši družbeni/politični konsenz.
Na predlog Državnega sveta Republike Slovenije je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče) z odločbo št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, presodilo o ustavni skladnosti določb dveh volilnih zakonov: 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člena ZVDZ. Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijana veljavna ureditev dodelitve poslanskih mandatov v ZVDZ zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, ker o tem, kdo bo izvoljen, v končni fazi odločajo volivci, ne pa predlagatelj liste kandidatov. Ureditev zato ni v neskladju s petim odstavkom 80. člena ustave; izbira konkretnega volilnega sistema, vključno z načinom personalizacije (tudi take, ki bi zagotavljala večji vpliv posameznemu volivcu), pa sodi v prosto polje zakonodajalca in ni stvar presoje Ustavnega sodišča. Hkrati je Ustavno sodišče v zvezi z ureditvijo glede volilnih okrajev ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena ZVDZ (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja možna integriteta občine). Zato je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju s tretjim, četrtim in petim odstavkom 20. člena ZVDZ, da so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ugotovljeno protiustavnost mora državni zbor odpraviti v roku dveh let.
Delovna skupina Ministrstva za javno upravo, ki jo je ustanovil minister za javno upravo, je za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča v letu 2018 pristopila k pripravi predloga Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in tudi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor. Oba predloga sta bila v letu 2019 predmet številnih strokovnih usklajevanj.
Glede na to, da je za spremembo temeljne volilne zakonodaje potrebna kvalificirana večina v državnem zboru (2/3 absolutna večina) in da bi ugoditev predlogu zahtevalo ponoven začetek priprave spremembe celotnega volilnega sistema, vključno s spremembo Ustave RS, vlada ne podpira predlagane spremembe.
Predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Še vedno se je izkazalo, da predaja demokracije in moči v roke zgolj eni stranki ni vodilo v bolj demokratično družbo, odločanje in rešitve, temveč stran od demokracije.
V Parlamentu bi lahko biti vse izvoljene stranke, kot tudi tiste, ki niso prišle v glavni izbor.
Posledično bi med seboj glasovali o določenem družbenem vprašanju s sodelovanjem nevladnih organizacij in stroke; v prihodnosti pa tudi z državljani sproti preko glasovanja z mobiteli.
Poslanci tudi sedaj o določenem družbenem vprašanju glasujejo, kar pomeni, da bi glasovalo pač več ljudi. Smiselno je razumeti, da vsaka stranka zastopa del prebivalstva, državljanov in, da so tudi oni upravičeni do tega, da se njihov glas upošteva. Šele takrat bomo imeli demokracijo, ko bo glas vsakega državljana bil slišan, četudi bi naposled zaradi manjšine morda ne bil upoštevan.
Medijsko so bile mnoge stranke odrinjene in ne upoštevane, kar se mi ne zdi primerno.
Čas je, da se o družbenih problemih odloča na širši ravni. Tako se bo tudi odgovornost prenesla na širšo raven, ter s tem zavest, da smo soodgovorni za skupno življenje.
Politični pluralizem onemogoča plutokracijo. Večina državljanov RS si verjetno ne želi dvostrankarskega sistema, kot ga poznajo v ZDA.
napaka.. ZDA nimajo 2-strankarskega sistema... samo demokrati in republikanci imajo pač redno večino... v politčnem smislu je volilno telo ZDA izjemno konzervativno in tradicionalno naravnano v smislu zaupanj... tako, da se druge stranke težko prebijejo do kaj več glasov
Imajo pa elektorski volilni sistem... kar pomeni, da predsednika neposredno izvoli elektorski kolegij... Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat zbrati najmanj 270 elektorskih glasov, ki jih dobiva z zmagami v posameznih zveznih državah. Število elektorskih glasov v posamezni državi je odvisno od števila prebivalcev oziroma jih ima vsaka država toliko, kolikor ima skupaj predstavnikov v zveznem kongresu.
Potem ko volivci oddajo svoje glasove in se kandidatom glede na zmage v državah pripiše število elektorskih glasov, ti elektorji še enkrat glasujejo za predsednika ZDA
Trenutne stranke v ZDA
Republican Party
Democratic Party
Vermont Progressive Party
Libertarian Party
Green Party[1][2]
Working Families Party
Independence Party of New York
Independent
Res je da ima ZDA vec kot samo dve glavni stranki, ampak konzervativnost in zaupanje ni glavni razlog, da sta le dve glavni stranki.
Gre bolj zato, da je v ZDA prakticno povsot uporabljen enokrozni vecinski sistem, kar pomeni, da tisti z relativno vecino pac zmaga. Kar se nekako gre pri volitvah za Predstavniski dom, saj se predstavnike voli po okrozjih (County), nastane pa problem pri predvsem predsedniskih, saj navadno dobi relativni zmagovalec vse elektorje, ne glede na dejanski rezultat. To pa tudi pomeni, da v Kaliforniji ali Kansasu volilne kapanije prakticno ni, saj ni smiselna (Kalifornija bo vedno modra, Kansas pa rdec). Vse sile se zato usmeri na tistih nekaj odlocilnih drzav, kjer so razlike majhne (Florida, Ohio in Pensilvania so popularne, verjetno cez cca. 10 let tudi ironicno Teksas).
Teksas uvaja voter id, tako, da bo ostal kar lepo rdec se nekaj cajta :)
Formalno ni dvostrankarskega sistema, a enokrožni večinski sistem in sistemska korupcija, povezana s financiranjem strank s strani korporacij, utrjujeta sistem, ki praktično je dvostrankarski. Dve stranki, ki ju financira bogata klientela. Sprega ekonomskih in političnih centrov moči = plutokracija.
Pa saj pri nas ni dosti razlike
na eni strani imaš janšo, na drugi strani pa kombinacijo kogarkoli, samo, da ni janša.
Zato pa imamo namesto ene ali dveh velikih strank v koaliciji (torej nekoga, ki lahko kaj celo naredi/spremeni), 5 malih strank, ki se že med sabo kregajo.
Na 8% minimalno, ker vsake volitve bo več strank.
Bolj kot parlamentarne volitve bi bilo zanimivo imeti volitve za predsednika vlade. Ekipo se ne bi izbiralo na ta način, iz katerih strank kdo prihaja ampak bi bile v ospredju strokovnost in dosežki. Ta ekipa bi bila znana že pred volitvami in po dveh tednih po volitvah bi ekipa bila že operativna.
Zakaj ne kar na 51%? Nič več koalicijskih pogodb ;)
Se pravi, bolj ko je elektorat natancno proporcionalno zastopan, slabse je?
Raje znizajmo na 2%, bo vec koristi od tega.
Da, ker vpliv v parlamentu je neproporcionalen volilnemu rezultatu. Recimo, sedaj ima Levica kot ena najmanjših strank največji vpliv v parlamentu, ker brez njih vlada pade, relativni zmagovalec pa nima praktično nikakršnega vpliva. Rešitev je večinski sistem, po katerem vsak od 88 okrajev izvoli svojega poslanca (po trenutni zakonodaji pa je nekaj okrajev brez poslanca, nekateri pa jih imajo več).
To, da ima trenutno konkretno Levica vpliv nima veze s sistemom ampak s tem, da "zmagovalci" imajo raje vlado skupaj z Levico kot ponovne volitve.
Se pa strinjam, da bi bili poslanci po okrajih zanimiva zadeva.
Je bilo dosedaj praktično pri vseh vladah tako, da je obrobni Desus pomenil za vlado obstoj ali padec, sedaj pa je to levica. Mali ima neproporcionalno veliko moč, zato je najmanj kar je potrebno dvigniti prag, sicer imamo nasilje manjšine nad večino. Po ustavi ima oblast ljudstvo, ne pa neka obrobna manjšina, ki izkorišča sistem.