Parlament

Odziv Ministrstva za javno upravo

Slovenija je država s parlamentarnim sistemom, v njenem sistemu vladanja ima najpomembnejšo vlogo parlament kot nosilec zakonodajne veje oblasti. Slovenski parlament sestavljata Državni zbor Republike Slovenije (Državni zbor) in Državni svet. V parlamentarnem sistemu je ključnega pomena delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Parlament izvoli in nadzira nosilce izvršilne oblasti (vlado) in njihovo delo. Parlamentarizem je neločljivo povezan s pravno državo in z načeli javnega razpravljanja, v katerem pravo prevlada moč oblasti. Delovanje parlamentarnega sistema temelji tudi na svobodi političnega združevanja, ki je osnova za delovanje političnih strank. Njihova konkurenca omogoča tekmovalne volitve. Na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah se potrjuje suverenost ljudstva.

Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Poleg te funkcije opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema ustavo Republike Slovenije, sprejema in nadzira državni proračun in je ustvarjalec ter nosilec legitimnosti.

Sedanji štiriodstotni volilni prag temelji na 80. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustava), ki določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Volilni sistem, ki ga sprejema državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ureja Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljnjem besedilu: ZVDZ).

Glede na to, da lahko predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena ustave da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev (168. člen ustave) in da o predlogu odloča Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev je jasno, da je za spremembo volilnega praga oziroma druge spremembe volilnega sistema potrebno sprejeti širši družbeni/politični konsenz.

Na predlog Državnega sveta Republike Slovenije je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče) z odločbo št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, presodilo o ustavni skladnosti določb dveh volilnih zakonov: 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor  ter 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člena ZVDZ. Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijana veljavna ureditev dodelitve poslanskih mandatov v ZVDZ zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, ker o tem, kdo bo izvoljen, v končni fazi odločajo volivci, ne pa predlagatelj liste kandidatov. Ureditev zato ni v neskladju s petim odstavkom 80. člena ustave; izbira konkretnega volilnega sistema, vključno z načinom personalizacije (tudi take, ki bi zagotavljala večji vpliv posameznemu volivcu), pa sodi v prosto polje zakonodajalca in ni stvar presoje Ustavnega sodišča. Hkrati je Ustavno sodišče v zvezi z ureditvijo glede volilnih okrajev ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena ZVDZ (enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja možna integriteta občine). Zato je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju s tretjim, četrtim in petim odstavkom 20. člena ZVDZ, da so kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Ugotovljeno protiustavnost mora državni zbor odpraviti v roku dveh let.

Delovna skupina Ministrstva za javno upravo, ki jo je ustanovil minister za javno upravo, je za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča v letu 2018 pristopila k pripravi predloga Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in tudi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor. Oba predloga sta bila v letu 2019 predmet številnih strokovnih usklajevanj.

Glede na to, da je za spremembo temeljne volilne zakonodaje potrebna kvalificirana večina v državnem zboru (2/3 absolutna večina) in da bi ugoditev predlogu zahtevalo ponoven začetek priprave spremembe celotnega volilnega sistema, vključno s spremembo Ustave RS, vlada ne podpira predlagane spremembe.

Predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.