Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Obvezna volilna udeležba

4939 OGLEDOV 23 KOMENTARJEV

V Sloveniji je volilna udeležba na volitvah in referendumih zaskbljujoče nizka. Sprejeti bi bilo potrebno zakon, ki bi določal obvezno volilno udeležbo za vse državljane RS z volilno pravico (oziroma po novem dolžnostjo). Volilni izidi bi bili na ta način legitimnejši.

Obvezno volilno udeležbo imajo na primer Belgija, Luksemburg, Ciper, Grčija, Argentina, Brazilija in Avstralija. Slednja ima po mnenjih strokovnjakov zelo močne in izjemno disciplinirane stranke, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira z njimi. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank. Dodatna prednost je, da ljudje, ki se udeležujejo volitev, načeloma bolj podpirajo demokratično ureditev. Ankete kažejo, da obvezno volilno udeležbo podpirajo več kot tri četrtine avstralskih volivcev.

Tudi v Sloveniji je potrebno uvesti obvezno volilno udeležbo. Tiste, ki se volitev oziroma referenduma ne bi udeležili ter predhodno za to ne bi navedli opravičljivega razloga, bi nemudoma kaznovali z globo v višini 100 EUR.

36 glasov

34 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T TB 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


25. 9. 2018

Ministrstvo za javno upravo

Volitve so politični postopek, med katerim volivci oddajo svoj glas, kar predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno. Namen volitev je torej, da ljudje izberejo svoje predstavnike.

V zvezi s predlogom, da bi bila udeležba na volitvah obvezna menimo, da bi le-to sicer pripomoglo k doseganju večje udeležbe, je pa vprašanje ali bi prispevalo k večji demokratičnosti. Udeležba na volitvah je predvsem pravica, zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je to lahko tudi dolžnost. Namreč tudi v državah, kjer je udeležba obvezna (npr. Belgija), sankcij proti tistim, ki ne pridejo na volitve, dostikrat sploh ne izvajajo (npr. finančne kazni). V skladu z navedenim, stroka meni, da bi bilo smiselno volilno udeležbo spodbujati na drugačne načine in sicer s promocijo in poudarjanjem pomena volitev, pri čemer bi ljudi naj k udeležbi nagovarjale ugledne osebnosti.

Države, ki imajo uzakonjeno obvezno udeležbo na volitvah, so redkost. Volitve so po mnenju ustavnih pravnikov pravica in za pravico je značilno, da jo lahko njen imetnik uveljavi ali pa ne. Tisti, ki ne gredo volit, odločitev prepustijo tistim, ki gredo. Legitimnost volitev se v primeru, ko pride na volitve manj kot polovica volilnih upravičencev, začne manjšati, a tudi take volitve so legalne. Nasprotniki instituta obvezne volilne udeležbe menijo, da je nizka volilna udeležba legitimen pokazatelj nezadovoljstva in nekakšen opozorilni znak politični opciji, kar ni nepomembno. Iz tega vidika obvezna volilna udeležba zmanjšuje možnost takšne legitimne poti izkazovanja nezadovoljstva državljanov. Dodaten vpliv na delež neveljavnih glasov pa ima tudi izvajanje oziroma neizvajanje sankcij, saj je delež neveljavnih glasov v državah z obvezno udeležbo na volitvah, kjer sankcije izvajajo, večji, kot v primeru držav, kjer sankcij ni.

Institut obvezne volilne udeležbe sodi v področje volilnega sistema, ki predstavlja temelj vsake demokracije in ima zelo velik politični, pravni in simbolni pomen za demokratično ureditev zato je za njegove spremembe v prvi vrsti potreben izjemno visok politični in nenazadnje tudi civilnodružbeni konsenz (za spremembe je potrebna 2/3 podpora poslancev Državnega zbora). V skladu z navedenim ocenjujemo, da predlog v tem trenutku ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ne izključujemo pa možnosti razprave tudi o takšnem predlogu v primeru, da se Vlada RS sicer odloči vključiti novelacijo ZVDZ v Normativni delovni program Vlade RS.

Priloge:

Komentarji




  • T TB
    Komentar je izbrisal moderator.
    Razlog: podvojen komentar
  • I Ivan Peter Benko

    Posameznikova opustitev glasovanja na volitvah in/ali na referendumih bi se morala upoštevati kot glas proti predlogu za glasovanje in ta negativni izraz volje bi se moral upoštevati pri izidu volitev. S tem bi lahko izničili ljudstvu nevšeščne predloge in okrepili demokratičnost odločanja množic

    Oddaja volilnega glasu je le pravica. Kaj lahko storijo ljudje, ki jim volilna komisija ne omogoči glasovanja? Zanikanje enakopravnosti, demokracije?

    Ugovor nima učinka, saj je to le osebna pravica. Oviranje uveljavljanja osebne pravice se lahko smatra za kršenje osebnostne pravice.

  • A AnjaB

    Se strinjam s predlogom vednar z doponitvami:

    - na lističu mora biti možnost izbire "noben kandidat se mi ne zdi primeren" ali ne morem se/ne želim se opredeliti. Če sem že prisiljena iti na volitve imam pravico pa res izraziti moje pravo mnenje, tudi to je ok, da se da vedet politikom.

     

     

    Poleg tega naj uredijo elektronsko možnost glasovanja.

    • V VČS

      To lahko storiš tako, da oddaš neveljavni volilni list. Se pravi ga nepravilno izpolniš/ dopišeš svojo izbiro(noben), prečrtaš, pretržeš,itd.

    • B Burek Man

      > To lahko storiš tako, da oddaš neveljavni volilni list. Se pravi ga nepravilno izpolniš/ dopišeš svojo izbiro(noben), prečrtaš, pretržeš,itd.

       

      Samo to nič ne naredi. če je 99.999% glasov neveljavnih, stranka X pa dobi en glas, ostali nobenega, je stranka X zmagovalec volitev.

       

      Morala bi obstajati opcija, da rečeš "nočem teh", oz. za vsakega kandidata za/proti, in če dobi več proti kot za, ne more v parlament.

  • p pilly

    To je že vsaj desetič, da se podaja tak predlog. In potem bo človek, ki pride na silo na volitve, glasovnico prečrtal ali oddal prazno. Kakšna je torej korist tega?

    • V VČS

      Če ne voliš naš pokvarjen sistem tvoj glas(politično avtoriteto) lažno podeli vsem kandidatom.

       

    • B Burek Man

      > Če ne voliš naš pokvarjen sistem tvoj glas(politično avtoriteto) lažno podeli vsem kandidatom.

       

      Tudi če greš na volitve in narišeš na glasovnico penis, je učinek popolnoma enak. Štejejo se samo pravilno izpolnjene glasovnice, kjer je obkrožen en izmed kandidatov na spisku.

       

      Ja, lahko se potem moralizira, da je 30% ljudi, ki bi sicer ostali doma, risalo penise, ampak v parlamentu sprememb ne bo.

    • V VČS

      Se strinjam. Potem pa podaj predlog, da se rezultati štejejo kot % dobljenih glasov proti celotni volilni populaciji. Samo potem nebi bil noben izvoljen :)

    • B Burek Man

      > Se strinjam. Potem pa podaj predlog, da se rezultati štejejo kot % dobljenih glasov proti celotni volilni populaciji. Samo potem nebi bil noben izvoljen :)

       

      Pač, kogar volitve zanimajo, gre volit, kdor ne gre volit, se nima kaj pritoževat čez izbrano varianto.

       

      Edino dal bi opcijo, da imaš za vsako stranko še "za"/"proti"/"vseeno", pa če je več "proti" kot "za", ne morejo v parlament.

  • o opazovalka

    Zakaj bi morali hoditi volit, če pa pride potem v parlament nekdo, ki ga nisem volila? Trenutno en bodoči minister sploh ni bil izvoljen niti kot poslanec, sedaj pa bo kar minister?! Volja ljudstva?! Če bi lahko volila osebo bi hodila, ker volimo stranke, me ne zanima dosti. Poleg tega se na stranska vrata vrinejo poslanci,ki niso bili na nobeni listi (samostojni poslanci). Dokler ne bomo volilci imeli direktnega vpliva na volitve se jih večina ne bo udeleževala.

    • p pilly

      Eno je parlament, kjer so izvoljeni poslanci, eno pa je vlada, kjer bi naj bili strokovnjaki, ki ne rabijo biti izvoljeni s strani ljudstva. Ne mešajte jabolk in hrušk.

  • A Aleksander82

    Predlagan način, da nekoga oglobiš, če se ne udeleži volitev je bizaren - PROTI!

     

    Bolj bi bilo smiselno, da se udeležba na volitvah in referendumih šteje kot splošna olajšava pri napovedi dohodnine glede na število volitev in referendumov v preteklem letu in to kar za lep znesek - pri ljudeh bi bilo več učinka.

     

    Bolj kot to, bi dodal opcijo, nisem zadovoljen s ponujenim možnostim, kar pa bi bilo vezano na plače v državnem zboru. Več kot bi bilo tega, manjše plače bi bile. Na ta način bi bilo manj politikanstva in večje zavedanje, da biti v DZ ne pomeni, da lahko Twitaš in počneš druge neumnosti..., ampak, da so poslanci v službi države in državljanov. Pa tudi odgovornost naših poslancev bi bila precej, precej višja.

    • z znalček

      Ravno to sem hotel predlagati tudi sam. Davčno olajšavo za volivce. Recimo 1% splošne olajšave.

       

      Drugi del vašega predloga pa se mi ne zdi smiseln. Na ta način bi novi sklic imel nižje plače zaradi slabega dela prejšnjega sklica. Torej recimo vijoličasti zaradi slabega dela izgubijo volitve, dobijo jih slonokoščeni (se opravičujem, nikakor nisem mogel najti barve, ki ne bi imela politične strankarske, zgodovinske ali nogometne konotacije), pa imajo zaradi nezadovoljstva s prejšnjimi nizke plače.

  • s stefanija

    Pa dobro, zakaj si nekateri domišljate, da lahko silite ljudi v nekaj, kar nočejo. Meni tudi ni všeč to, da toliko ljudi ne gre volit, ampak silit jih, da gredo volit zato, da bo udeležba višja, na koncu pa ja, bodo zmagovali Batmani ali pa da volijo za nekoga, ki se jim zdi najmanjše zlo- zlo je še vedno zlo, nima veze kolk je velko, če ga nočem ga nočem.

  • t tilenEU

    Same skrajnosti se še predlagajo. Strokovno bolj smiselno bi bilo, da pač računalnik opravi naključni vzorec in pač tisti oddajo glas. Rezultat bi bil pravzaprav identičen, kot da vse siliš na volitve.

  • d dules

    Pri takem zakonu bo na koncu milijon volivcev volilo Supermana, Batmana in Gargamela, manjšina pa politične stranke. Že če bi bila politična kultura na višjem nivoju bi bilo volivcev več. Tako pa kakršna je politična kultura takšen je odraz na voliščih.

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    V premislek:

     

    V kolikor državljana, ki je upravičen voliti prisiliš, da se udeleži volitev, še nisi naredil dosti. Namreč v kolikor na volilnem listu ne označi nobene stranke pomeni, da dejansko ni volil oz. je njegova navzočnost nesmiselna; kar pa je isto, kot bi ostal doma oz. še slabše, doma vsaj ne bi zasedal prostora na cesti in na parkiranih mestih pred voliščem. Prav tako je zaradi manjše udeleže manj gužve na voliščih, manj izpuhov na cestah, četudi si v splošnem želimo, da bi bila volilna udeležba večja, toda večja tistih, ki vedo zakaj so na volišču.

     

    Drugo:

    Dokler imamo "nedemokratičen" volilni sistem v katerem se moramo odločati za posamezno stranko, hkrati pa ta stranka ustvarja programske kompromise v koaliciji z drugimi strankami (na primer katerih programa ne podpiramo in za katere nismo volili) pomeni, da gre za dejansko nedemokratičnost.

     

    Mene kot volilca moti, da niso v kolaicji vse izvoljene stranke (neglede na to ali so "leve", "desne" ali "srednje"), ki bi med seboj glasovale kako reševati določen družben problem, podobno kot v skupini ljudi, ki glasujejo o določeni zadevi, saj me zanimajo konkretne rešitve ne pa usmerjenost stranke. Verjetno se vse stranke med seboj na nekaterih točkah srečajo in na drugih razhajajo.

     

    Tretje:

    V sedanjem sistemu moramo voliti eno stranko neglede na to ali se strinjamo z njenim programom v celoti ali ne. - To je v nasprotju z logiko in demokracijo, namreč v kolikor bi se šli zares demokracijo, bi glasovali o posameznem vprašanju oz. rešitvi problema ali predloga posamezne stranke, saj različne stranke ponujajo različne rešitve, kar pomeni, da so nam skozi programe različnih strank lahko bližje rešitve različnih strank in ne zgolj ene.

     

    Tako se zdi bolj smiselno in demokratično glasovati o tem, kako reševati določen družben problem, ki bi ga reševala določena stranka oz. "izvajalec ljudstva", med tem, ko bi drugega reševala druga stranka, ki ponuja boljše rešitve itn.

    Državljani bi delo izvajanja sprememb nadzorovali, sproti, kar bi pomenilo, da bi lahko izvajalca odstavili ali zamenjali kadarkoli, v kolikor z njim ne bi bili zadovoljni oz. bi izvajanje ne potekalo po načrtih, ki smo si jih zastavili. - Tak način bi bil precej bližje realni demokraciji kot pa je sedaj, ko ljudstvo prepusti moč neki koaliciji, ki z državo in življenji ljudi upravlja nadaljna 4 leta, odgovornost pa ne nosi nihče oz. tudi ljudstvo ne.

    Glavno odgovornost bi morala nositi večina ljudi oziroma volilci, ne pa tisti, ki so izvoljeni, sedaj pa je ravno obratno.

     

    V prihodnosti (elektronskih) volitev bomo državljani tisti, ki bomo direktno odločali o družbenih spremembah, o nas samih in naših življenjih, glasovali sproti preko mobitelov in povedali kako naj izvajalec spremembe postopa. Bodisi bo ta izvajalec neka organizirana politična skupina, strokovna skupina, nevladna organizacija ali pač sposobna skupina ljudi, na primer uveljavljeni poslovneži, ki so se v praksi že dokazali. Izvajalca bomo sproti in v celoti transparentno nadzorovali, vse odločitve bodo jasne in javne. Šele takrat bomo imeli Demokracijo.

     

    Kako bomo to dosegli:

    S tem, da bomo zahtevali spremembo volilnega sistema, kar pa se danes kaže tudi na način, da se ljudje volitev pač ne udeležujejo, saj zanje niso izraz demokracije, temveč izraz nedemokratičnega in vsiljenega sistema odločanja iz preteklosti.

     

     

     

  • j jan31

    Ljudje so s 25% volili JJ in ga ni v vladi. Ljudje so jasno dali vedeti Karlu da ga nočejo več videti pa je v vladi torej čemu bi volil?

  • D Digifotko

    Najprej naj na volitvah kandidirajo neki pošteni ljudje, volitve pa naj bodo po poštenem sistemu . Na letošnjih volitvah je prišlo v parlament veliko poslancev, ki v svoji volilni enoti niso dobili največ glasov, torej je njihov položaj ukraden in neustaven . Zakaj torej na volitve?

     

  • j jb2504

    Naj nardijo ljudem lažje dostopne volitve.

     

    Ali ljudem organizirat prevoze na tisti dan?

    Ali pa omogočit volitve iz doma preko interneta ali door to door, tistim, ki se ne da jit volit.

    Pa najbrž je še kakšen način.

     

    Ali pa kombinacija vsega?

    Jst vem, da bi raje preko interneta to delal, upokojenci bi raje v domovih upokojencev (če se zmotjo, še vedno lahko prečrtajo pomoto in obkrožijo pravilno), mogoče nek odročni kraj, se ne bi ravno vozil 10-20km do volilnega mesta in podobno.

  • B Burek Man

    Proti.

     

    Kogar zanima, kdor ma interes, naj gre volit. Kogar ne, pač ne.

     

    • j jb2504

      Haha, globa 100€ za volilno neudeležbo,

      in tisti, ki nimajo € za prevoz.

      Ali ljudje, ki so izgubili voljo do sistema, ker jih je vrgel na dno npr. brezdomci..