Zamrznitev financiranja posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki

Odziv Ministrstva za obrambo

Ministrstvo za obrambo ocenjuje, da je predlog za zamrznitev financiranja posodobitve letališča Cerklje ob Krki neprimeren za nadaljnjo obravnavo saj njegova morebitna uveljavitev, poleg negativnih posledic, ne bi ustvarila prihrankov, kot jih navaja predlagatelj.

Posodobitev letališča Cerklje ob Krki je dolgoročni projekt, s katerim bo Republika Slovenija, ob podpori Zavezništva, usposobila navedeno letališče, ki je dolgoročno predvideno tudi za civilno rabo.

S tem v zvezi je Vlada RS s sklepom št. 802-03/2001-11, z dne 16.10. 2003, sprejela Načrt izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji, s katerim je letališče Cerklje ob Krki, v skladu z načrti Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, določila za zagotavljanje podpore države gostiteljice po letu 2007. Projekt posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki temelji na namembnosti letališča, ki je bila določena v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04), v Srednjeročnem obrambnem programu za obdobje 2005-2010 ter v Srednjeročnem obrambnem programu za obdobje 2007-2012. Letališče ima tudi ustrezno mesto v uresničevanju integriranega enotnega sistema obrambe zračnega prostora Zavezništva, ki deluje že v miru in v katerega smo se vključili s polnopravnim članstvom v Nato. Vlada Republike Slovenije je v skladu z 84.a členom Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) s sklepom št. 871–02/2005-2, z dne 10.3. 2005, sprejela predlog Nata za usposobitev letališča ter soglašala z Natovimi vlaganji v infrastrukturo letališča.

Posodobitev letališča poteka od leta 2006 dalje in je razdeljeno v dve fazi. V prvi se izvajajo projekti, ki zagotavljajo operativnost letališča pri slabši vidljivosti podnevi in ponoči ter pristajanje tovornih letal, kot se jih standardno uporablja v Zavezništvu. V drugi fazi se izvajajo projekti, ki zagotavljajo logistično podporo po minimalnih vojaških standardih.

Dinamiko izvedbe projekta prilagajamo razpoložljivim finančnim virom. Izvedba prve faze, ki je bila načrtovana za leto 2009 je prestavljena do leta 2011, zaključek druge faze, ki je bil načrtovan v letu 2012, pa se prestavlja do leta 2016. Tudi obseg posodobitve je zmanjšan. V prvi fazi se tako izvedejo samo tisti projekti, ki so vezani na soinvestitorstvo Nata, v drugi pa samo tisti, ki jih določajo predpisi o delovanju letališča ter minimalni vojaški standardi. Z zmanjševanjem obsega projekta se je, glede na rebalans državnega proračuna za leto 2009, zmanjšal tudi obseg investicij Slovenske vojske v infrastrukturo letališča za okrog 35 %.

Upoštevajoč navedeno ter dejstvo, da je pretežni del projektov, ki jih financira Slovenska vojska že realiziran ali v izvedbi, je v obdobju od 2010 do 2014 načrtovano še 7,5 mio eurov sredstev, za katera še niso prevzete obveznosti.

Zmanjšanje nacionalnih sredstev za obnovo letališča bi bistveno vplivalo tudi na koriščenje razpoložljivih sredstev Zavezništva. Skupna vrednost sredstev Zavezništva, za katere lahko Republika Slovenija sklene obveznosti v tej fazi znaša 26 mio eurov. Republika Slovenija je za nekatere od njih, na primer za tiste, ki služijo predvsem civilnemu namenu (cesta Drnovo – Črešnjice) dolžna prispevati soinvestitorski delež.

Morebitna zamrznitev financiranja vojaškega letališča Cerklje ob Krki tako ne bi imela finančnega učinka 70 mio eurov, kot predpostavlja predlagatelj. Celo nasprotno, Republika Slovenija bi izgubila del investicijskih sredstev Zavezništva, ostala pa bi zaveza ureditve infrastrukture na širšem območju letališča, kot to določa Državni prostorski načrt za Letališče Cerklje ob Krki (Uradni list RS, št. 73/08).

Zaradi navedenega ocenjujemo, da je predlog za zamrznitev financiranja posodobitve letališča Cerklje ob Krki neprimeren za nadaljnjo obravnavo.