18. 12. 2019
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Vsebina tega predloga je že sedaj del evropske in slovenske zakonodaje. Baterije in akumulatorji se delijo na prenosne, avtomobilske in industrijske. Takšno označevanje je za prenosne in avtomobilske baterije ter akumulatorje že sedaj obvezno, a zaradi tehničnih razlogov tudi neizvedljivo v primeru prenosnih baterij, ki so sestavljene iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev). V primeru prenosnih baterij, ki so sestavljene iz ene ali več sekundarnih celic (možna ponovna polnitev) je to urejeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1103/2010 z dne 29. novembra 2010 o določitvi, na podlagi Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta, pravil glede označevanja zmogljivosti prenosnih sekundarnih (možna ponovna polnitev) ter avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji velja za vse baterije in akumulatorje, dane v promet v Sloveniji, samostojno, v električni opremi ali vgrajene v druge izdelke. Ta uredba vsebinsko povzema Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (v nadaljevanju Direktiva 2006/66/ES).
V skladu z Direktivo 2006/66/ES je treba vse prenosne ter avtomobilske baterije in akumulatorje opremiti z oznako zmogljivosti. Namen te oznake je, da se končnim uporabnikom pri nakupu prenosnih ter avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo koristne, lahko razumljive ter primerljive informacije.
Določba iz Direktive 2006/66/ES je prenesena tudi v slovenski pravni red (33. člen uredbe). Velja, da mora »izvorni proizvajalec prenosnih in avtomobilskih baterij ali akumulatorjev zagotoviti, da je na prenosnih in avtomobilskih baterijah in akumulatorjih navedena zmogljivost v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki.«
Ta odgovor se opira tudi na dokument služb Komisije – »Questions and Answers on the Batteries Directive (2006/66/EC)«, maj 2014, ki je v angleškem jeziku dostopen na spletni strani, kot sledi:
»Vzpostavitev pravil o označevanju zmogljivosti v primeru prenosnih baterij, ki so sestavljene iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev) se je izkazalo za veliko bolj zapleteno od pričakovanega, saj zmogljivost takšnih baterij variira od samega namena uporabe (od naprave katera jo uporablja). Na podlagi dveh predhodnih študij, pripravljenih za Komisijo, je študija izvedljivosti CENELEC novembra 2012 potrdila, da s tehničnega vidika trenutno ni mogoče oblikovati ene same, enostavne, smiselne in uporabne oznake zmogljivosti za prenosne baterije pri katerih ni možna ponovna polnitev«.