18. 12. 2019
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Vsebina tega predloga je že sedaj del evropske in slovenske zakonodaje. Baterije in akumulatorji se delijo na prenosne, avtomobilske in industrijske. Takšno označevanje je za prenosne in avtomobilske baterije ter akumulatorje že sedaj obvezno, a zaradi tehničnih razlogov tudi neizvedljivo v primeru prenosnih baterij, ki so sestavljene iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev). V primeru prenosnih baterij, ki so sestavljene iz ene ali več sekundarnih celic (možna ponovna polnitev) je to urejeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1103/2010 z dne 29. novembra 2010 o določitvi, na podlagi Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta, pravil glede označevanja zmogljivosti prenosnih sekundarnih (možna ponovna polnitev) ter avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji velja za vse baterije in akumulatorje, dane v promet v Sloveniji, samostojno, v električni opremi ali vgrajene v druge izdelke. Ta uredba vsebinsko povzema Direktivo 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (v nadaljevanju Direktiva 2006/66/ES).
V skladu z Direktivo 2006/66/ES je treba vse prenosne ter avtomobilske baterije in akumulatorje opremiti z oznako zmogljivosti. Namen te oznake je, da se končnim uporabnikom pri nakupu prenosnih ter avtomobilskih baterij in akumulatorjev zagotovijo koristne, lahko razumljive ter primerljive informacije.
Določba iz Direktive 2006/66/ES je prenesena tudi v slovenski pravni red (33. člen uredbe). Velja, da mora »izvorni proizvajalec prenosnih in avtomobilskih baterij ali akumulatorjev zagotoviti, da je na prenosnih in avtomobilskih baterijah in akumulatorjih navedena zmogljivost v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki.«
Ta odgovor se opira tudi na dokument služb Komisije – »Questions and Answers on the Batteries Directive (2006/66/EC)«, maj 2014, ki je v angleškem jeziku dostopen na spletni strani, kot sledi:
»Vzpostavitev pravil o označevanju zmogljivosti v primeru prenosnih baterij, ki so sestavljene iz ene ali več primarnih celic (ni možna ponovna polnitev) se je izkazalo za veliko bolj zapleteno od pričakovanega, saj zmogljivost takšnih baterij variira od samega namena uporabe (od naprave katera jo uporablja). Na podlagi dveh predhodnih študij, pripravljenih za Komisijo, je študija izvedljivosti CENELEC novembra 2012 potrdila, da s tehničnega vidika trenutno ni mogoče oblikovati ene same, enostavne, smiselne in uporabne oznake zmogljivosti za prenosne baterije pri katerih ni možna ponovna polnitev«.
@Burek Man
Ne predlagam zamenjave. Predlagam nove označbe za lažjo primerjavo med smetmi (baterije iz tedi, kik in ostali podobni) in baterijami, ki so vredne nakupa. Če piše na bateriji od Duracella long life in na bateriji iz Tedija tudi, marsikdo to enači. Pa je daleč od tega.
Poanta je zmanjševanje nepotrebnega odpada, ker večina ljudi ne išče zabojnike za baterije, ampak po možnosti končajo v kanti za biološke smeti (malce pretiravam).
<i>"Polnilne baterije imajo visok nivo samopraznjena, in bi moral vsake nekaj tednov jih vzet ven in polnit." </i>
obstaja baterija, ki rešuje ta problem:
www.mimovrste.com/polnilne&
Nekateri spodaj pišejo in navijajo za ukinitev.
Tudi te polnilne se hitreje same praznijo od navadnih, in ne zdržijo niti četrtino časa v raznih daljincih in urah, kjer se hitreje same praznijo od dejanske porabe potrošnika.
Drug problem je, da je njihova napetost nižja (1.2 volta namesto 1.5), in marsikatera naprava ob polnih baterijah misli, da so prazne, oz. nekatere naprave na tako nizkih napetostih sploh ne delajo.
Glede označb se pa strinjam... je pa to neka stvar, ki se jo da pomerit tudi doma z nekaj euri opreme, in objavit kak članek v reviji zveze potrošnikov.. če že sami ne napišejo gor (kar itak ne bodo, ker je slovenija premajhna da prisili kako varto/duracell/...), naj se jih vsaj javno sramoti.
morali bi ukiniti baterije za enkratno uporabo, so popolnoma prevelika obremeitev za okolje, na zalost jih pa premalo konca v koših za recikliranje
@starfotr
imaš prav, tisti "h" se mi je izmuznil.
@darkside
sam ravno tako prestavljam baterije iz naprave v napravo. In ravno baterije iz Tedi-ja so me je razp... tiste baterije bi bilo treba prepovedati. Verjetno pretiravam, če rečem da imajo 500 mAh.
@mbau
In kaj predlagaš za zamenjavo? Za marsikatero aplikacijo kjer so navadne nepolnilne baterije (ure, daljinci, ipd), boljše zamenjave ni.
Osebno bi te baterije za enkratno uporabo ukinil. Če že mislite, da bi s tem doprinesli do manj zavrženih baterij se motite.
Največ bi k zmanjševanju onesnaževanja prinesle ravno polnilne baterije. Tako imaš eno baterijo katero lahko napolniš vsaj 100-krat. Kar pomeni, 99 manj zavrženih baterij na osebo. Pa vemo, da kvalitetne baterije po 100 polnjenjih ne izgubijo še ravno moči.
Najslabše baterije so v trgovinah Kik, Tedi ipd. saj ne zdržijo dolgo. Pa še ljudje baterijo takoj zavržejo čeprav še sploh ni popolnoma prazna. Sam jih nato prestavim v napravo, ki zahteva manj energije in jo tako uporabim popolnoma do konca (recimo kalkulator).
Daj pomisli kje sploh imaš te navadne baterije. Daljinec? ura na steni? še kje? verjetno ne. Morda v kaki stari igrači.
Vse to so naprave, kjer daš notri baterije, in zdržijo po nekaj let. Polnilne baterije imajo visok nivo samopraznjena, in bi moral vsake nekaj tednov jih vzet ven in polnit. Pa menjat po urah, pa ponovno nastavljat ure.
Saj imamo kantice za reciklažo baterij, kupiš, porabiš, vržeš noter in je.
Nebuloza je tudi mA, namesto mAh.