zakon o malem delu
Vsa polemika o zakonu o malem delu je brezpredmetna, saj tako zastavljen zakon ne more doseči svojega namena. Problem je v tem, da so stroški malega dela po predlaganem zakonu občutno nižji od stroškov dela za nedoločen čas. Zato je jasno, da bodo delodajalci ne vse pretege težili k zaposlovanju po zakonu o malem delu, socialna varnost zaposlenih pa bo ustrezno temu nižja. Edino rešitev vidim v tem, da zakonodajalec določi taka pravila igre, da bo tista oblika zposlovanja, ki naj bi nudila večjo socialno varnost (delo za nedoločen čas ?) za delodajalca cenejša od zaposlovanja za določen čas. Ker je delo za nedoločen čas že sedaj mizerno plačano (zajamčeni OD), bi moral zakonodajalec postaviti za delo za določen čas bistveno višjo ceno (neto urna postavka). Tako bi dosegli, da bi delodajalci težili k delovnim razmerjem za nedoločen čas, delavci pa k delovnim razmerjem za določen čas.
Se strinjam. V praksi pa bo izrazita težnja delodajalcev, da bi po pravilih za malo delo zaposlovali tudi takrat, ko bi morali zaposlovati za nedoločen čas. Iznajdljivost poslovnežev pri izogibanju stroškom je vedno bila in vedno bo bistveno večja od iznajdljivosti zakonodajalcev.To je mogoče preprečiti še najbolj tako, da je za delodajalce malo delo bistveno dražje od dela za nedoločen čas.
Malo delo naj bi bilo izjema in ne pravilo. Izjema, s tem mislim na občasna in začasna dela, ki se v rednem delovnem procesu ne pojavljajo.