28. 8. 2018
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju MJU) je seznanjeno z navedeno pomanjkljivostjo volilne zakonodaje, ki se jo je v preteklosti že poskušalo odpraviti a žal neuspešno.
Vlada je na 131. redni seji dne 21. 4. 2011 namreč sprejela predlog novele ZVDZ (EVA 2009-3111-0027), ki je vseboval tudi konkretni predlog rešitve in sicer, da volilni odbor z volišča na dan glasovanja obišče volivca, ki ga je policija pridržala, mu je na podlagi odločbe sodišča odvzeta prostost, je v zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnicah ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, pod pogojem, da je bil volivec v teh prostorih nameščen po roku, v katerem je mogoče zahtevati glasovanje po pošti iz Slovenije.
Enak predlog rešitve je vseboval tudi predlog novele ZVDZ iz leta 2015 (EPA 483–VII), ki so ga v zakonodajni postopek vložili poslanci Državnega zbora - vendar pa je bil zakonodajni postopek za oba predloga novel iz leta 2011 (na 29. seji 16. 6. 2011) in 2015 (na 25. seji 15. 12. 2016) neuspešno končan in sicer zaradi nezadostnega števila podpor s strani poslancev.
Nadalje je bila leta 2017 novela ZVDZ-C (EPA 1806-VII) sicer sprejeta, vendar pa je bil njen namen zgolj implementacija dveh odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije (številka U-I- 156/11-29 z dne 10. 4. 2014 in številka U-I-7/07-22 z dne 7. 6. 2007). Poslanska novela, ki je bila sprejeta, je bila zastavljena minimalistično, saj je za sprejetje potrebno široko politično soglasje (dve tretjini glasov vseh poslancev), in posledično ni naslavljala predmetne problematike, na katero v svojih zadnji dveh letnih poročilih opozarja tudi Varuh človekovih pravic.
Strinjamo se z Varuhom, ki opozarja, da gre za poseg v aktivno volilno pravico brez ustrezne pravne podlage – namreč, čeprav nekomu volilna pravica ni bila odvzeta, dejansko ne more glasovati, razlog za takšno kršitev volilne pravice pa je sistemski.
Zakon o volitvah v državni zbor je temeljni volilni zakon, za sprejem katerega je potrebno predhodno široko politično soglasje (dve tretjini glasov vseh poslancev) ob spremembah, ki posegajo v sam volilni sistem, pa tudi splošno družbeno soglasje in soglasje stroke. Zakone lahko namreč predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev. Glede spreminjanja volilne zakonodaje je potrebno upoštevati tudi časovno obdobje v katerem se zakon sprejema, saj Beneška komisija odsvetuje spreminjanje volilne zakonodaje v volilnem letu. MJU je že v odzivu na Varuhovo priporočilo iz leta 2016 zaključilo, da bo v primeru priprave nove novele ZVDZ z njegove strani izpostavljeno pravno praznino poskusilo odpraviti. Na ministrstvu se namreč zavedamo pomembnosti odprave tovrstne pravne praznine, vendar je pri določanju prioritetnih nalog ministrstva potrebno upoštevati tudi Normativni delovni program Vlade RS, koalicijsko pogodbo oziroma aktualne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije.