28. 8. 2018
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju MJU) je seznanjeno z navedeno pomanjkljivostjo volilne zakonodaje, ki se jo je v preteklosti že poskušalo odpraviti a žal neuspešno.
Vlada je na 131. redni seji dne 21. 4. 2011 namreč sprejela predlog novele ZVDZ (EVA 2009-3111-0027), ki je vseboval tudi konkretni predlog rešitve in sicer, da volilni odbor z volišča na dan glasovanja obišče volivca, ki ga je policija pridržala, mu je na podlagi odločbe sodišča odvzeta prostost, je v zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnicah ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, pod pogojem, da je bil volivec v teh prostorih nameščen po roku, v katerem je mogoče zahtevati glasovanje po pošti iz Slovenije.
Enak predlog rešitve je vseboval tudi predlog novele ZVDZ iz leta 2015 (EPA 483–VII), ki so ga v zakonodajni postopek vložili poslanci Državnega zbora - vendar pa je bil zakonodajni postopek za oba predloga novel iz leta 2011 (na 29. seji 16. 6. 2011) in 2015 (na 25. seji 15. 12. 2016) neuspešno končan in sicer zaradi nezadostnega števila podpor s strani poslancev.
Nadalje je bila leta 2017 novela ZVDZ-C (EPA 1806-VII) sicer sprejeta, vendar pa je bil njen namen zgolj implementacija dveh odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije (številka U-I- 156/11-29 z dne 10. 4. 2014 in številka U-I-7/07-22 z dne 7. 6. 2007). Poslanska novela, ki je bila sprejeta, je bila zastavljena minimalistično, saj je za sprejetje potrebno široko politično soglasje (dve tretjini glasov vseh poslancev), in posledično ni naslavljala predmetne problematike, na katero v svojih zadnji dveh letnih poročilih opozarja tudi Varuh človekovih pravic.
Strinjamo se z Varuhom, ki opozarja, da gre za poseg v aktivno volilno pravico brez ustrezne pravne podlage – namreč, čeprav nekomu volilna pravica ni bila odvzeta, dejansko ne more glasovati, razlog za takšno kršitev volilne pravice pa je sistemski.
Zakon o volitvah v državni zbor je temeljni volilni zakon, za sprejem katerega je potrebno predhodno široko politično soglasje (dve tretjini glasov vseh poslancev) ob spremembah, ki posegajo v sam volilni sistem, pa tudi splošno družbeno soglasje in soglasje stroke. Zakone lahko namreč predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev. Glede spreminjanja volilne zakonodaje je potrebno upoštevati tudi časovno obdobje v katerem se zakon sprejema, saj Beneška komisija odsvetuje spreminjanje volilne zakonodaje v volilnem letu. MJU je že v odzivu na Varuhovo priporočilo iz leta 2016 zaključilo, da bo v primeru priprave nove novele ZVDZ z njegove strani izpostavljeno pravno praznino poskusilo odpraviti. Na ministrstvu se namreč zavedamo pomembnosti odprave tovrstne pravne praznine, vendar je pri določanju prioritetnih nalog ministrstva potrebno upoštevati tudi Normativni delovni program Vlade RS, koalicijsko pogodbo oziroma aktualne odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Najbolj butasti predlogi so tisti, da bi bilo glasovanje obvezno. POtem ni več demokratično. Tudi če te s silo pripeljejo lahko oddaš neveljavno glasovnico, ker nočeš glasovanja. Za vse ostale skupiune ljudi, ki želijo glasovati je itak dovolj dobro poskrbljeno. Da je vedno manj ljudi na volitvah pa je znak koliko so sploh politiki še kredibuilni in koliko jih še ljudje upoštevjo. Polovic na volitve ne gre. Že vedo zakaj.
Ja, sem doživela primer, ko sem bila na komisiji. En gospod na dan volitev padel in se udaril v glavo. Ni mogel hoditi, bil je že zelo star, njegova žena se je bala, da bi spet padel, ko bi šel peš do tja (ker ni imel ravnotežja, se je bil zmožen zvrniti tudi na ravnem ali ko je vstal), do vozička pa ni imel dostopa, ker je bilo to zelo na hitro. Voliti in tvegati še hujše poškodbe glave ali biti doma? Tu bi morala biti druga rešitev. In verjamem, da je podobnih primerov še več.
Volitev se ne morejo udeležiti tudi ljudje, ki so na dan volitev ves dan v službi.
Za takšne je ustrezen način glasovanja po pošti ali predčasno glasovanje, ker poznajo pogoje svojega življenja.
Glede na to, da se lahko glasuje tudi predčasno, po pošti itd. je primerov takih, ki ne morejo glasovati zares malo. Pri 40%-ni volilni udeležbi pa tega, da mogoče 10 ljudi ne more glasovati, zares ne opravičuje kakršnegakoli stroška.
Navedba predčasnega glasovanja je nepomembna in odveč, za primere, na katere se nanaša predlog, saj je bistvo prav v tem, da niti v predvidenem roku za predčasno glasovanje, pogoj še ni znan. Ko se tri dni pred volitvami znajdeš v takšnih pogojih in na vprašanje rešitve še DVK odgovori, da bi moral to najaviti deset dni prej, je to znak, da volilna opravila niso primerno urejena. Koliko je ta relativna številka 'zares malo'. V sobi sva bila oba takšna, koliko je bilo sob, ne vem, tudi tega ne koliko je bilo podobnih primerov. Varuh človekovih pravic je že pred dvema letoma sprožil postopek, Ministrstvo za javno upravo je sprožilo postopek za novelacijo zakona, v DZ pa ni bilo kvoruma za sprejetje. Bomo oprali to perilo v tujem pralnem stroju?
Velika anarhija je tudi na tem področju. Volitve bi morale biti obvezne za vse volilne upravičenje in za neudeležbo na volitvah predpisati kazen vsaj 100 evrov. Le tako bi potem lahko rekli, da je nekdo izvoljen, na primer predsednik države, z voljo ljudstva. Nujna bi bila tudi celotna sprememba volilnega sistema !!!
Pepelka
Če pride človek na volitve in ne obkroži nobenega kandidata, potem z obvezno udeležbo na volitvah niste naredili ničesar pozitivnega.
Z obveznostjo na volitvah bi:
- vzeli čas človeku, ki ni zainteresiran glasovati, ali ne želi glasovati za nikogar izmed predlaganih, ali ne ve koga glasovati
- povečali obremenitev tistih, ki glasovnice selekcionirajo, preševajo itd.
- povečali možnost zlorab
- povečali gužvo na voliščih
- povečali morebitne cestne obremenitve
Skratka obvezne volitve so neumnost.
Mislim da je predvidenih dovolj možnosti za glasovanje. Glasuje se lahko predčasno, od doma se lahko glasuje, če se volilno komisijo obvesti do 3 dni pred glasovanjem, priporniki/zaporniki lahko glasujejo po pošti.
Razmišljanje v odgovoru je pomanjkljivo in se izogiba v predlogu opisanemu problemu.
Kdor se na primer ponesreči tik pred volitvami in ostane v bolnici, nima možnosti glasovanja. Tudi glasovanje po pošti mora biti prej sporočeno volilni komisiji, ne glede na vzrok odsotnosti.