Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Skrajšanje plačilnih rokov države

3134 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam, da se ukinejo predolgi plačilni roki države. Celo predlagam, da se uvede avansna plačila. Te dolgi plačilni roki škodujejo državi in gospodarstvu, saj je treba vedno brezplačno kreditirat nekoga drugega. Če potrebujete denar, lahko najamete kredite ali lizinge ali pa se poslužujete drugih finančnih mehanizmov. Če vas skrbi, da bo nekdo pobral denar in zaprl firmo, za to imamo FURS in sodišča ter bančne in zavarovalniške garancije. Vendar tisti, ki imajo namem poslovati dolgoročno, jim na misel ne pride, da bi goljufali.

Mala in srednja podjetja težko financirajo velike posle, naljimo si čistega vina in postopno skrajšajte plačilne roke, ter dajte vedeti gospodarstvu, da tudi od njih pričakujete enako. Torej, da bo več rednih plačil in več avansnih plačil.

Tudi, ko greste v trgovino po kruh, plačate takoj in ne čez n dni. Za odložena plačila se poslužujete drugih sredstev (kreditne kartice, limiti pri banki ...), za katere se tudi plača in niso zastonj.

Menim, da bo dolgoročno za vse tako bolje in tudi ceneje.

26 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S starfotr 44 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 7. 2018

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da plačilne roke za neposredne in posredne proračunske uporabnike določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 201... (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS1819), ki v prvem odstavku 32. člena določa, da je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni. Navedeno pomeni, da morajo neposredni uporabniki svoje obveznosti plačati 30. dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo, posredni proračunski uporabniki pa lahko svoje obveznosti plačajo že prej, vendar pa ne kasneje kot 30. dan po prejemu listine, ki predstavlja podlago za izplačilo. Tretji odstavek 32. člena ZIPRS1819 določa izjeme od prvega odstavka, in sicer taksativno našteva primere, za katere je dovoljen tudi krajši rok plačila. Četrti odstavek 32. člena ZIPRS1819 pa določa, da lahko minister za finance določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih. Zakonske določbe torej jasno določajo plačilne roke za neposredne in posredne proračunske uporabnike, pri čemer pa zadevne določbe omilijo z določitvijo izjem, ki so po našem mnenju zastavljene dovolj široko. Nadalje pojasnjujemo, da možnost predplačil obstaja, saj drugi odstavek 52. člen Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) dopušča možnost dogovarjanja o predplačilih, vendar le izjemoma, ob primernem zavarovanju predplačila ter na podlagi predhodnega soglasja ministra za finance oziroma župana. Dodajamo, da 33. člen ZIPRS1819 taksativno našteva primere, v katerih pa so predplačila, ne glede na 52. člen ZJF, dovoljena. Predplačila so tako dovoljena:

  • na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
  • za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
  • do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad, samoupravne narodne skupnosti ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
  • za plačilo:
    • pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (na primer šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
    • pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
    • akontacij stroškov za službena potovanja;
    • akontacij stroškov za izvedbo nakupov po 40. členu Zakona o finančni upravi in 19. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru, na podlagi odobritve predstojnika;
    • varščine na javni dražbi;
    • predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka po 233. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in pris...;

  • do višine 70 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova, če pogodbena vrednost ne preseže 20.000,00 evrov in če se pogodbene obveznosti v celoti izvedejo v tekočem letu;
  • če tako določa donator.
  • Na podlagi zgoraj navedenega Ministrstvo za finance meni, da na področju plačilnih rokov in predplačil ni potrebno spreminjati obstoječih pravnih podlag.

    Priloge:

    Komentarji




    • p pepelka-

      Plačilni roki so absolutno predolgi. Na tak način se gre na roko mnogim prevarantom, naročijo nekaj za kar vejo v naprej, da ne bodo plačali. Plačilni roki bi morali biti dolgi 14 dni, kdor do tega roka ne plača storitve, materiala, javno objaviti ime neplačnika in firmo. Presneto bi potem razmislili, da se goljufanje ne izplača !!

    • Ikona uporabnika Kamen Kamen

      Nihče morda ni bankrotiral zaradi neplačila s strani države, ta je za pomor malih podjetij poskrbela z javnimi naročili.

      Lumparija ki z NAVIDEZNO preglednostjo omogoča posle nekaterim.

      Mala firma ni sposobna financirati dobave nečesa za celotno javno upravo (in se torej niti prijaviti ne more), lahko pa je financirala za posamezni organ.

      Tudi pogoji v razpisih (npr.: dokazilo da ste že dobavljali tako količino) izločijo male dobavitelje.

      Pod financiranjem je treba upoštevati, da ne gre le za 30 dni plačilnega roka, ampak se financira vse od trenutka nabave materiala za to dobavo dalje.

    • z znalček

      Še noben dobavitelj državi ni bankrotiral, ker je bil rok plačila 30 dni in to točno 30, že veliko pa zato, ker niso dobili plačano od drugih kupcev po obljubljenih 15 niti kdaj pozneje. Če kdo res tako rabi denar , da ne more počakati 30 dni, lahko svojo terjatev do države brez najmanjšega problema proda z minimalno izgubo.

    • a andrejček

      proti... zaradi predloga avansnega plačila države... slovenci smo pač narod prevarantov, podjetniki pa so sploh znanci tega... poglejte samo vse goljufanje pri izplačevanju prispevkov..ali pa imam samo jaz to "srečo"

      • s starfotr

        Za prevarante imamo kazenski zakonik in sodišča. Argumenti vam manjkajo.

      • a andrejček

        kazenski zakonik ni dovolj, ne vrača nezakonito pridobljenega denarja... razen pri malem človeku, tega zakon oguli do zadnjega centa z obrestmi vred. Žal je pač tako, da so zakoni (tudi direktive EU, sodbe sodišč EU in za človekove pravice...) takšne, da grede vedno v dobro prevarantu (beri revčku, na katerega se je spravil sistem) in ne v dobro upnika. zato pa je takšno sranje: vse polno pravic, nobene poštenosti, ta kratko pa vedno potegne upnik. sploh me čudi, da banke še dajejo kredite.

         

        lasten primer mi je dovolj velik argument. ne posodim nikomur več niti centa, pa čeprav mi za ta cent obljublja svojo hišo za garancijo...

      • Ikona uporabnika Kamen Kamen

        imamo zakon in sodišča. Slednja so na strani prevarantov!

      • D DavidoffC

        Tudi država je včasih v vlogi prevaranta, ki ne plača naročenih storitev, zato je ideja precej upravičena, plačilni roki pa so čisto predolgi.

        In poleg navedenega, če država ne plačuje redno, tudi drugje ni reda.