odtujitveni sindrom in pravica do spoštovanja družinskega življenja
2646 OGLEDOV
6 KOMENTARJEV
Predlog vladi: Naj se zapiše v ustavo ali vsaj v družinski zakonik in sicer pravico do spoštovanja družinskega življenja.
Gre za osebnostno pravico, ki zajema tudi pravico do družinskih stikov, med katerimi so v prvi vrsti stiki med starši in otroki ter vzpostavljanje in razvijanje razmerij med njimi. Izrecno naj se navede tudi posledico kršenja le-te, ki pripelje lahko do odtujitvenega sindroma, ki ima za posledico tudi odškodnino za tistega, ki mu je ta pravica kršena.
Problem je drugačen. V preteklosti so bile favorizirane matere in so očetje res imeli velikokrat težave pri ohranjanju stikov z otroki. Potem pa se je država zavedla tega problema in namesto, da bi ga začela reševati od primera do primera različno (ponekod so očetje boljši starši in s tem bolj primerni, da otrok po ločitvi ostane pri njih), je sicer začela vzpodbujati deljeno skrbništvo, kar je v nekaterih primerih prav, a po drugi strani pravico do stikov z otroci dodeljevati tudi drugemu staršu, ki ni primeren za opravljanje starševske vloge. Uravnoteženje v preveliki meri.
Tako poznam tudi očeta, ki je dosegel glede stikov čisto vse, kar je hotel. Ni hotel deljenega skrbništva, ker je še vedno žurer, a ker je prebrisan sociopat, je s pomočjo dobre odvetnice dosegel stike v tolikšni meri, kot si jih želi, čeprav otrok pride od njega objokan. Torej - država naredi vse za uravnoteženje ter pravico otrok do obeh staršev - s tem, da streže staršem z boljšim odvetnikom, ne da bi poskrbela za pravice otrok.
Mislim, da je predlog namenjen tistim razvezanim staršem, ki se brezuspešno borijo za redne stike s svojim otrokom. Tukaj so na udaru predvsem očetje, ki se brezuspešno borijo proti armadi socialnih delavk in sodnic.
Ne nazadnje se tudi v razpravah o družinskem nasilju omenja pretežno nasilje nad ženskami. O verbalnem nasilju nad moškimi se sploh ne govori, čeprav so posledice veliko trajnejše.
Na kaj sploh cilja ta predlog? Na nemogoče urnike v službah? Npr. Če starš dela v popoldanski izmeni, otroka v celem dne vidi samo zjutraj pred šolo/vrtcem. Če gre za to, predlog podpiram.
Še dobro da gre za OSEBNOSTNO pravico, če si običajna oseba in ne osebnost, to zate ne velja.
;-)
Vsako leto se v povprečju razide nekaj več kot tisoč slovenskih parov, ki že imajo družino. O skrbništvu odločajo centri za socialno delo ali pa celo sodniki, ki pa očitno bolj zaupajo materam. CSD-ji so postali tatovi otrok in centri za moško diskriminacijo.
Primanjkljajev iz otroštva ne moremo nadomestiti. Vsi, ki smo v stiku z otroki, vplivamo na to, kako živijo in kako bodo živeli, kakšna bosta njihov razvoj in vrednostni sistem. Otroci potrebujejo objem, tolažbo, spodbudo, čas, podporo obeh staršev.
Za otroka naj bi skrbela mama in oče, oba naj bi ga tudi vzgajala. Vpliv obeh na njegovo življenje je velik, nove raziskave (op. Objavljena v publikaciji Nature Genetics) kažejo, da ima na vzgojo v nekaterih segmentih življenja oče precej večji vpliv kot mama.
Torej, če ima nekdo slabe starše, ki so ga/jo psihično/fizično zlorabljali celotno življenje, pa se potem končno odseli, zaživi po svoje, ga/jo zakon sili, da se "druži" s starši?
Resno?
...dopuščam pa možnost, da sem narobe prebral/razumel predlog.