17. 7. 2018
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da so zbornice pravne osebe, v katere se brez profitnega namena združujejo subjekti. So nevladne organizacije, v katerih uresničujejo člani svoje interese, so pa tudi javno koristne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. Zbornice so lahko javnopravne ali zasebnopravne osebe. Od vprašanja, ali gre za javnopravno ali zasebnopravno osebo, je v veliki meri odvisna notranja ureditev zbornice, pravo razmerij, v katere vstopa, in celotni pravni režim te pravne osebe. Vprašanju obveznega članstva v Odvetniški zbornici Slovenije smo v preteklih letih posvetili veliko pozornosti, saj so predstavniki Ministrstva za pravosodje pod vodstvom Službe Vlade RS za zakonodajo aktivno sodelovali v delovni skupini za pripravo analize zborničnega sistema v Republiki Sloveniji. Na podlagi opravljenih analiz se je izkazalo, da obvezno članstvo v Odvetniški zbornici Sloveniji, ki jo zaradi izvrševanja navedenih nalog spremlja izrazit javni interes, prinaša vrsto prednosti. Z njim je zagotovljena večja reprezentativnost zbornice kot nosilke javnega interesa, večja stabilnost njenega delovanja, poleg tega pa je z obveznim članstvom omogočeno državi, da ima na strani nosilca javnega interesa praviloma enega sogovornika, kar omogoča boljšo komunikacijo. Rešitev, kot jo predlaga državljan, tudi ni primerna z vidika sistemskega normiranja področja odvetništva. Zakon o odvetništvu namreč plačevanja določanega zneska ob vpisu v imenik odvetnikov zaenkrat ne ureja. Vpisnino in ostala vprašanja glede zagotavljanja sredstev za delo Odvetniške zbornice ureja Statut Odvetniške zbornice. Tudi pri drugih avtonomnih poklicnih združenjih določanje vpisnine ter njena višina nista stvar zakonskega normiranja. Kot primer navajamo tudi vpisnino v imenik notarjev, kjer tudi sama vpisnina niti njena višina nista določeni z Zakonom o notariatu, temveč Statut Notarske zbornice Slovenije določa, da skupščina zbornice odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkih. Glede na vse zgoraj navedeno zaključujemo, da je pobuda, kot jo naslavlja državljan, v posameznih predpisih že ustrezno normirana.
Odziv Ministrstva za finance
Poklic davčnega svetovalca ni zakonsko reguliran poklic v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da ne gre za poklic, za katerega država vnaprej s predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki želi ta poklic opravljati. Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (v nadaljevanju: ZDSS) je v skladu z drugim členom Statuta ZDSS, ki ureja njen status in delovanje, samostojna pravna oseba. Članstvo je na podlagi Statuta ZDSS prostovoljno. Člani so pravne oziroma fizične osebe, ki na trgu samostojno in pretežno opravljajo pridobitno storitveno dejavnost davčnega svetovanja. Člani so lahko tudi iz drugih gospodarskih panog. ZDSS ne ustanavlja ali predvideva noben zakon, deluje na podlagi Zakona o gospodarskih zbornicah (v nadaljevanju: ZGZ). Gospodarske zbornice so namreč v skladu z ZGZ opredeljene kot pravne osebe zasebnega prava. Na podlagi Statuta ZDSS se večina nalog, ki jih ima zbornica, nanaša na vsebino, ki je povezana z zasledovanjem interesov članov oziroma strokovnim razvijanjem področja, na katerem deluje (sodelovanje oziroma vključevanje pri pripravi davčne zakonodaje, zastopanje interesov članov pred pristojnimi organi, nudenje strokovne, pravne oziroma drugačne pomoči članom, …), opravlja tudi naloge širšega javnega pomena (organiziranje izvajanja strokovnih izpitov kandidatov za davčnega svetovalca, ...). O višini članarine na podlagi Statuta ZDSS odloča skupščina zbornice, ki jo sestavljajo vsi člani zbornice. Glede na to, da je ZDSS avtonomna organizacija, ustanovljena z zasebnopravnim aktom, predvsem zaradi izvrševanja nalog v interesu članov in temelji na prostovoljnem združevanju, kar pomeni, da imajo člani možnost izbire, ali se v zbornico vključijo ali ne, in tudi možnost vpliva na to, kdo jih bo po organih zbornice zastopal, menimo, da se Ministrstvo za finance do vprašanja določanja vpisnine in članarine ne more opredeljevati. Na podlagi zgoraj navedenega ugotavljamo, da urejanje tovrstnih vprašanj z zakonom ne bi bilo primerno.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pristojno za področje obrti in gospodarskih zbornic. Na podlagi Obrtnega zakona (v nadaljevanju: ObrZ) se urejajo obrtne dejavnosti, pogoji za opravljanje obrtnih dejavnosti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema idr., medtem ko se na podlagi Zakona o gospodarskih zbornicah (v nadaljevanju: ZGZ) ureja status gospodarskih zbornic, postopek ustanavljanja, delovanja, preoblikovanja in prenehanja gospodarskih zbornic ter preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije.
Obema področjema je skupno, da je članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji, ki deluje na podlagi ObrZ ter Gospodarski zbornici Slovenije in drugih gospodarskih zbornicah, ki delujejo na podlagi ZGZ, prostovoljno. Fizične in pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, se v zbornicah združujejo zaradi skupnih interesov. Namen interesnega združevanja je razviden že iz samega imena zbornice. Vprašanja, povezana s članstvom v zbornici, se urejajo v statutu, ki se sprejema na skupščini, ki je najvišji organ upravljanja zbornice.
Zbornice pridobivajo sredstva za opravljanje svojih nalog iz večih virov, med katerimi so članarine samo eden od možnih virov. O višini članarine tako kot v primeru statuta odločajo člani zbornice na skupščini.
Zbornice lahko izvajajo tudi določena javna pooblastila. Javna pooblastila po ObrZ npr. obsegajo izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj, naloge s področja poklicnega izobraževanja, nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtnih dejavnosti, vodenje registra obrtnih dovoljenj, registra obratovalnic, registra izdanih spričeval o opravljenem mojstrskem izpitu idr. Sredstva se lahko zagotovijo iz sredstev državnega proračuna, ali pa npr. s plačilom nadomestila za opravljene storitve pri izvajanju javnih pooblastil. Višino nadomestil določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije. V primeru izdaje obrtnega dovoljenja znaša nadomestilo po podatkih državnega portala za poslovne subjekte in samostojne podjetnike 111 evrov.
Po našem mnenju predstavljeni normativni okvir omogoča posamezniku, da se na podlagi svojih interesov prostovoljno odloči, h kateri zbornici bo pristopil in kdaj. Od njegove odločitve o članstvu v zbornici so povezani stroški članarine in morebitni drugi povezani stroški. Zaradi tega predloga na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ne moremo podpreti.