Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba zakona glede pedofilov

6416 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Doživela sem spolno zlorabo ter o njej upala spregovoriti in jo prijaviti 7 let kasneje. Trenutno čakam na potek sodnega postopka proti storilcu. Opazila sem dve veliki pomanjkljivosti v slovenski zakonodaji in sistemu, ki bi v primeru izboljšave lahko veliko prispevale k zmanjšanju spolnih zlorab slovenskih otrok in mladostnikov. V Sloveniji sta spolno zlorabljena vsako peto dekle in vsak sedmi deček. Spolna zloraba pusti velike duševne posledice. Ob prijavi sem izvedela, da je bil storilec prepoznan kot pedofil v Angliji in Bolgariji. Ob vstopu v Slovenijo je bila slovenska policija obveščena, da je v našo državo vstopil pedofil. Seveda slovenska javnost ni o tem mogla izvedeti ničesar, dokler ne bi storil prvega kaznivega dejanja in bil zanj obsojen. In ga je storil. Še več. Imel je več kot dobro priložnost, da ponovi spolne zlorabe, saj si je pri nas odprl obrt, ker izvaja alternativne oblike zdravljenja, tudi masaže. Slišala sem, da so pedofili nagnjeni, da kazniva dejanja spolnih zlorab ponavljajo tudi potem, ko so že prestali zaporno kazen. Če bi jaz pred 8 leti, ko se mi je zgodila zloraba, vedela, da imam opravka s pedofilom, se mi spolna zloraba ne bi zgodila. Tako pa je storilec dobil svojo priložnost, da ponavlja zlorabe še v Sloveniji. Prepričana sem, da nisem edina njegova žrtev, le drugi se še niso opogumili, da bi o tem spregovorili. Predlagam več kot nujne izboljšave v slovenski zakonodaji. Če je bil storilec prepoznan pedofilije v tujini in ne še pri nas, bi moralo biti zakonsko urejeno, da bi javnost lahko izvedela za njegovo temno preteklost in bi policija ljudi obvestila, s kom imajo opravka. S tem bi bile zavarovane mnoge potencialne žrtve. Ne pa, da ima pedofil sedaj še čisti teren pri nas, da ponavlja dejanja. Sploh, če ni zdravljen, je lahko povratnik. In v primeru tega človeka se je to tudi zgodilo. Policija mi je razložila, da ga spremljajo od vstopa v Slovenijo naprej. Niso pa mu preprečeni stiki z ljudmi, odprtje obrti, kjer izvaja masaže in ima s tem spet možnost, da izkoristi nedolžne otroke, jih pod imenom masaž in alternativnega zdravljenja spolno zlorabi. Res spretna manipulacija. Torej slovenska javnost bi morala biti v takih primerih obveščena in pedofilom preprečeno, da imajo stik z ljudmi, si odprejo obrt, svobodno delujejo. Vem, da je takih primerov verjetno bolj malo, a dovolj, da se je zgodilo in se še v prihodnosti lahko dogaja spolno zlorabljanje. Lahko pripomnimo, da je Slovenija glede na zdajšnjo zakonodajo lahko raj za pedofile, prepoznane v tujini, ki pobegnejo iz tujine in svobodno nadaljujejo s kaznivimi dejanji pri nas. Naslednja stvar, ki sem jo opazila, je prav tako zaskrbljujoča. Sodni postopek od ustne ovadbe, torej prijave spolne zlorabe, do same obsodbe lahko traja več kot leto dni. In v tem času lahko storilec pobegne ali še dalje v okviru svoje obrti izvaja spolne zlorabe. To bi mu moralo biti preprečeno. Sicer je možnost, da iz strahu ne bo več izvajal spolnih zlorab (pa še to ni zagotovljeno), a pobegne še vedno lahko. Postopki bi, tako kot pri morilcih, morali biti krajši in storilec nekako v priporu. Vem, da zločin umora ni primerljiv s spolnimi zlorabami, a vsekakor bi nam moralo biti vsem v interesu, da jih preprečimo in kaznujemo. Te predloge pišem iz lastne izkušnje v upanju, da bodo sprejeti. V korist slovenskim otrokom in mladostnikom. Dodatek :sedaj po zakonu, ko se je že zgodila spolna zloraba in še ni obsodbe lahko povem le, da je storilec iz bližine Slovenske Bistrice in ima odprt center zdravja.

33 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR C CP 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 7. 2018

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17; KZ-1) v 84. členu opredeljuje dajanje podatkov iz kazenske evidence. Tako določa, da se podatki o izrečenih sodbah vodijo v kazenski evidenci in da se z zakonom določita obseg podatkov in dajanje podatkov iz kazenske evidence pred izbrisom iz kazenske evidence. Prav tako se na upravičeno z zakonom določeno zahtevo ustanov ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, dajejo podatki iz kazenske evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po 170., 171., 172., 173., 173.a členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem odstavku 175. člena, izvršenega proti mladoletni osebi, in po 176. členu KZ-1. Kazensko evidenco o vseh fizičnih osebah, ki so jih obsodila sodišča v Republiki Sloveniji upravlja Ministrstvo za pravosodje. Prav tako upravlja tudi kazensko evidenco o državljanih Republike Slovenije, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je prejelo podatke o njihovih obsodbah.

Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

V 19. členu Ustava Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico do osebne svobode, v 27. členu pa opredeljuje domnevo nedolžnosti (kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo).

Pravica do zasebnosti je ena temeljnih človekovih pravic, zato Ustava Republike Slovenije v 35. členu določa, da je vsakomur zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Pri tej splošni opredelitvi pravice do zasebnosti je potrebno upoštevati tudi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in slovenskih sodišč, kjer je pogosto opredeljena kot zasebno življenje, ki ni posvečeno javnosti in kamor tretji praviloma nimajo vstopa. Zajeta je tudi v 8. členu Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), kot tisti del pravice do zasebnosti, ki posamezniku omogoča, da obdrži zase informacije o sebi in ne dovoli, da so z njimi seznanjeni še drugi. Ustava Republike Slovenije v 38. členu opredeljuje varstvo osebnih podatkov kot posebno pravico tako, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

Tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ne odobrava, da bi obsojene pedofile javno objavili. Njegov zadržek izhaja iz potrebe po zaščiti otrok in njihovih pravic, saj bi lahko s tem dodatno stigmatizirali žrtve spolnih zlorab (storilci so namreč pogosto starši ali bližnji sorodniki, zaradi česar se lahko žrtev hitro prepozna). Prav tako je mnenja, da bi s tem obšli tajnost postopkov, ki so tajni prav zaradi varovanja koristi otrok. Hkrati pa bi javna objava pedofilov lahko sprožila javni linč storilcev in bi kaznovalna politika prešla v roke ulice, kar bi pomenilo konec pravne države.

Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Ur. l. RS, št. 83/10), določa postopek, roke in načine sodelovanja državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi. V Uredbi so določeni časi in zadeve, o katerih mora policija obveščati državne tožilce.

Zakon o kazenskem postopku v četrtem odstavku 147. člena določa, da v kolikor policija obravnava kaznivo dejanje, za katerega ni predpisano obvezno obveščanje državnega tožilca pred podajo ovadbe, pošlje ovadbo državnemu tožilcu šele potem, ko zbere obvestila in opravi druge ukrepe, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca, vendar najkasneje v 30 dneh od podaje ovadbe. Če v tem času ne more zbrati vseh potrebnih podatkov, pošlje državnemu tožilcu ovadbo z navedbo predvidenega roka za predložitev poročila v dopolnitev ovadbe.

Policija si nenehno prizadeva za spremembo zakonodaje na področju preprečevanja in preiskovanja spolnih zlorab otrok, s katero bi dvignili raven varnosti pred spolnimi zlorabami. Pri tem upošteva določila Ustave, kot najvišjega pravnega akta v Republiki Sloveniji ter ostale sprejete zakonodaje ter sprejetih in ratificiranih mednarodnih pravnih aktov. Glede na trenutno veljavno zakonodajo, policija ne podpira javne objave evidenc obsojenih storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Zaradi majhnosti našega prostora in ob dejstvu, da so tovrstna kazniva dejanja pogosto storjena znotraj ožje ali širše družine, bi javnost lahko prepoznala/identificirala domnevne žrtve, katere bi na opisan način ponovno viktimizirali, kar pa nasprotuje ciljem o zaščiti žrtve.

Izpostavljeni predlogi zahtevajo širšo družbeno, politično in strokovno vključitev različnih institucij, zato bomo tudi v bodoče analizirali vse predloge in iskali ustrezne rešitve za učinkovitejši kazenski pregon ter ukrepe za zaščito žrtev spolnih zlorab.

Priloge:

Komentarji