12. 6. 2018
Odziv Ministrstva za finance
Davek na motorna vozila je bil uveden leta 1999 in se v skladu z določbami Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZDMV) plačuje od motornih vozil iz posameznih tarifnih oznak 87. poglavja kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, in ne vključuje davka na motorna vozila in davka na dodano vrednost. Stopnja davka za avtomobile je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Poleg emisij CO2 in vrste goriva, na višino davka vplivajo še druge okoljske komponente (kriterij EURO standardov, izpusti trdnih delcev). Za bivalna vozila, motorna kolesa ter trikolesa in štirikolesa je stopnja davka odvisna od moči motorja. Podobna ureditev kot je za avtomobile glede povečanja stopnje davka na podlagi drugih okoljskih komponent je urejena tudi za omenjena motorna vozila.
Z uveljavitvijo zakona, ki ureja uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je bil poleg davka na motorna vozila leta 2012 uveden dodatni davek na motorna vozila, ki se prav tako plačuje od davčne osnove (t.j. prodajne cene) motornega vozila. Namen uvedbe dodatnega davka na motorna vozila je bil, da se dodatno obdavči t.i. luksuzna motorna vozila, kar so praviloma tudi motorna vozila z večjo prostornino motorja, zato je stopnja dodatnega davka na motorna vozila odvisna od prostornine motorja. Dodatni davek na motorna vozila se obračunava za ista motorna vozila in od enake davčne osnove kot davek na motorna vozila, pri čemer je višina davčne stopnje dodatnega davka na motorno vozilo določena progresivno, v odvisnosti od prostornine motorja.
Ob upoštevanju zgoraj navedenega, se torej pri obdavčitvi motornih vozil z davkom na motorna vozila kot tudi dodatnim davkom na motorna vozila, poleg prodajne cene vozila, ki je davčna osnova, upoštevajo za določitev stopnje davka tudi okoljske komponente. To pomeni, da ZDMV s takšnim načinom obdavčitve motornih vozil zasleduje tudi okoljski cilj, ki strmi k nakupu vozil z nizkimi izpusti CO2 ter nižjo prostornino motorja.
V zvezi z izpostavljeno problematiko uporabe motornih vozil s tujimi registrskimi tablicami v Republiki Sloveniji in s tem posledično tudi neplačanim davkom na motorna vozila pojasnjujemo, da je obveznost registracije motornih vozil urejena v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17), ki je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. V skladu s 27. členom omenjenega zakona morajo biti v Republiki Sloveniji registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež. Prav tako se morajo v roku 30 dni od od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji registrirati vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. V zvezi z analizo finančnih učinkov uvedbe dodatnega davka na motorna vozila po ZUJF pojasnjujemo sledeče. Prihodki državnega proračuna iz naslova dodatnega davka na motorna vozila so v letih 2012 do 2017 znašali skupaj 27,6 mio. evrov, oz. 4,6 mio. evrov letno. Prihodki z izjemo leta 2016, ko so bili za 0,7 % nižji kot v letu 2015, naraščajo vsako leto. Prav tako lahko na osnovi podatkov iz davka na motorna vozila ugotovimo, da se povprečni izpust CO2 pri prvič registriranih vozilih pomembno zmanjšuje, kar lahko deloma pripišemo tako davku na motorna vozila, kot tudi dodatnemu davku na motorna vozila, saj je narava obeh davkov, da bolj obdavčita vozila z večjo porabo, kar zmanjšuje vrednosti CO2 izpustov.
Navedeno kaže na to, da se z vključitvijo okoljskega kriterija (izpusti CO2, prostornina motorja), uspešno zasleduje okoljski vidik obdavčitve motornih vozil (zmanjšanje emisij), pri čemer dodajamo, da bo glede na uspešno zasledovanje zastavljenih okoljskih ciljev v prihodnje primerno preučiti tudi možnost zasledovanja strožjih okoljskih ciljev in temu ustrezno prilagoditi tudi davek na motorna vozila z vključitvijo novih ali preoblikovanjem obstoječih okoljskih kriterijev kot podlage za odmero davka.
Se popolnoma strinjam s spremembo DMV (če prav razumem, lahko DMV preseže 50%), čeprav daleč od tega, da bi si lahko privoščil ali da bi si želel kupiti avto za 100+ tisoč EUR.
Na cestah je videti zmeraj več avtomobilov z nemškimi SIG tablicami, od tega ukrepa imajo največ pri Kreativnih najemih, ne pa država :)
Sicer od trenutne sestave koalicije najbrž te spremembe žal ni pričakovati...
No, Ministrstvo je podalo odgovor, pohvalno.
Dobro bi bilo videti prihodke po posameznem letu, denimo od leta 1999 naprej. Ker zelo težko verjamem, da prihodki iz tega naslova naraščajo. Pa še ta podatek je zavajajoč. Prihodki so viši tudi zaradi dodatnega davka. Objavite še potem podatek o registraciji vozil nad prostornino 3000 kubičnih centimetrov.
Nekdo, ki je tak davek uvedel, bi moral pomisliti tudi na dejstvo, da bi enostavnejši in cenejši uvoz pomenil veliko več pobranega DDVja po čisto preprosti logiki: več vozil, več goriva, več trošarine, več nadomestnih delov, več dela za servisne delavnice.
Da se izpust zmanjšuje, je logično, saj nihče ne kupi več vozila z visoko vsebnostjo CO2, ker je to enostavno predrago. Zato ga najame v tujini.
Po mnenju ministrstva je torej povsem normalno, da je v državi s slabšim standardom luksuzen avto dražji za 100.000 €. Pa dobro, s tem bi se lahko izgovorili, da želijo dodatno obdavčiti premožne, ampak še vedno velja zgoraj omenjeno dejstvo. Luksuzen mercedes je lahko obdavčen manj kot 10 let star povprečen avto z malo zmogljivejšim motorjem.
Informacija o vozilih s tujo registracijo je nekoristna. Tam gre za poslovni najem. Preprosta storitev, podjetje plača podjetju.
Tukaj še prispevek, ki ima malo drugačne številke:
www.dnevnik.si/1042711368
Skratka, država se denarja več kot očitno otepa. Na mnogih področjih. Z bolj dodelanimi zakoni bi lahko profitirali vsi.
K G
Ne, ni tako sedaj. Kot napisano, avto za 200.000€, ki ima motor pod 2500 kubičnih centimetrov, ni obdavčen kot luksuz. 16% davka je pri avtomobilu z motorjem nad 4000 kub. cm. To je ravno tista stvar, ki je nelogična. Kdor ima 200.000, ne pade pod luksuz, nekdo ki kupi močnejši avto za 30.000, pa ga udari davek.
DMV je čisto ločena kategorija davka, ki bi tudi morala biti bolje zastavljena. Tako pa sta oba davka prinesla izgubo, v to sem prepričan.
Se popolnoma strinjam, DMV in davek na luksuz sta ena velika neumnost. Vedno več je vozil, registriranih v tujini.
Davek na luksuz je sploh nelogičen in bi moral biti odvisen od cene. Tako pa lahko kupimo vozilo za 200.000 €, ki ni obdavčeno (le da ima manjši motor). Če kupimo vozilo z močnejšim motorjem za 5.000 €, pa nas udari davek na luksuz. Ali do domače, na športnješo inačico Renaulta plačamo davek na luksuz in višji DMV, medtem ko lahko osnovno motoroziran Mercedes z vso možno opremo in ceno 200.000 € ni tretiran kot luksuz, DMV pa znaša le cca 3%.
Posledica nespametnih razredov pri DMV je optimizirala uvoz manj zmogljivih vozil, kar spet pomeni manj denarja, manj davka, manj trošarin pri gorivu, manj servisnih posegov itd. Skratka, manj vsega. Večina ljudi denarja raje ne zapravi oziroma najdejo drugo pot pri nakupu. Država pa od nobenega ne dobi ničesar.
Tisti, ki je to izračunal, je moral biti res slab matematik. Država si je naredila en velik minus in marsikoga resnično zanima, kolikšna je dejanska izguba zaradi te spremembe. Ukinitev davka na luksuz oziroma vrednotenje le-tega na podlagi cene bi bila boljša rešitev. DMV pa tudi omiliti.
Od teh kekcev sploh nima smisla pričakovati kaj pametnega. Avto z močnim motorjem ni avtomatsko kar luksuzni avto...
"Ukinitev davka na luksuz oziroma vrednotenje le-tega na podlagi cene bi bila boljša rešitev."
Saj to je že sedaj. 16% od 200.000 je 32.000€, 16% od 5000€ je pa 800€... Pravzaprav zakaj pa bi to res moralo biti? Zakaj pa ne bi bila kapica; maks 5.000€ dmv na avto. Pa bomo stimulirani da kupimo večje, dražje, bolj potrošne avte, pa še s sivimi uvozi ne bo več problema.
Čim pa so dražji avtomobili še bolj obdavčeni, večja bo razlika s tujino. Pri 800€ razlike ne boš razmišljal o registraciji v tujini, pri 32.000€ razlike v ceni boš pa že razmišljal o alternativah (tuje tablice, "rabljen" avto, manjši znesek na fakturi..). Ali pa sploh ne boš šel v nakup, kar je pa slabo za potrošnjo v državi in s tem za davčne prilive.
Cene v Sloveniji ne smejo biti višje za več kot nekaj odstotkov v primerjavi z Nemčijo/Avstrijo/Italijo (razlika v DDV & DMV).