Verzija predloga z dne, 6. 4. 2018 | 23:17:39
Zvišanje odmernega odstotka pokojnin in uskladitev upokojenskega regresa novim upokojencem po 1.1.2
Predlagam vladi R Slovenije, da zviša odmerni odstotek od pokojninske osnove iz dosedanjih 57,25 % na 62,25 %, to je 5 odstotnih točk za polno delovno, to je 40 let. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 31 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1, 25 % brez zgornje omejitve. Navedeno velja za vse upokojence po ZPIZ-2.
Regres se odmeri od povprečne pokojnine v R Sloveniji (620 €) v višini 80 % za tiste z najnižjimi pokojninami (pod 612 € kar predstavlja v R Sloveniji mejo revščine) in 50 % povprečne pokojnine za tiste z višjimi pokojninami.
Navedeno utemeljujem s tem, da je meja revščine v R Sloveniji določena s 612 € mesečnega dohodka. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo 40 let pa je 500 €.
Popolnoma napačno in zavajajoče je bilo tolmačenje ZPIZ-2 da bo ustavil padanje pokojnin. Na novo odmerjene pokojnine po 1.1.2013 so dejansko nižje od tistih po ZPIZ-1. Prav tako ne drži, da se zdaj upokojujejo manj izobražene in slabše plačane generacije. Zavedati se moramo, da je prav ZUJF v letih 2011 do l. 2017 prav tako povzročil izpad dela dohodka aktivne populacije. Slednjih 6 let, v povprečju z 100 € nižjo plačo in več, bo prav tako rezultiralo z nižjimi pokojninami.
Prav tako so bile pokojnine od l. 2010 neusklajene z rastjo plač in so dejansko zaostale 8 %. Upokojenci tako postajajo in ostajajo neka kolateralna škoda reševanja javnih financ in njihov ekonomski status se slabša iz leta v leto.
Verzija predloga z dne, 6. 4. 2018 | 23:18:37
Zvišanje odmernega odstotka pokojnin in uskladitev upokojenskega regresa novim upokojencem po 1.1.2
Predlagam vladi R Slovenije, da zviša odmerni odstotek od pokojninske osnove iz dosedanjih 57,25 % na 62,25 %, to je 5 odstotnih točk za polno delovno, to je 40 let. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 31 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1, 25 % brez zgornje omejitve. Navedeno velja za vse upokojence po ZPIZ-2.
Regres se odmeri od povprečne pokojnine v R Sloveniji (620 €) v višini 80 % za tiste z najnižjimi pokojninami (pod 612 € kar predstavlja v R Sloveniji mejo revščine) in 50 % povprečne pokojnine za tiste z višjimi pokojninami.
Navedeno utemeljujem s tem, da je meja revščine v R Sloveniji določena s 612 € mesečnega dohodka. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo 40 let pa je 500 €.
Popolnoma napačno in zavajajoče je bilo tolmačenje ZPIZ-2 da bo ustavil padanje pokojnin. Na novo odmerjene pokojnine po 1.1.2013 so dejansko nižje od tistih po ZPIZ-1. Prav tako ne drži, da se zdaj upokojujejo manj izobražene in slabše plačane generacije. Zavedati se moramo, da je prav ZUJF v letih 2011 do l. 2017 prav tako povzročil izpad dela dohodka aktivne populacije. Slednjih 6 let, v povprečju z 100 € nižjo plačo in več, bo prav tako rezultiralo z nižjimi pokojninami.
Prav tako so bile pokojnine od l. 2010 neusklajene z rastjo plač in so dejansko zaostale 8 %. Upokojenci tako postajajo in ostajajo neka kolateralna škoda reševanja javnih financ in njihov ekonomski status se slabša iz leta v leto.
Verzija predloga z dne, 6. 4. 2018 | 23:19:32
Zvišanje odmernega odstotka pokojnin in uskladitev regresa po ZPIZ-2B
Predlagam vladi R Slovenije, da zviša odmerni odstotek od pokojninske osnove iz dosedanjih 57,25 % na 62,25 %, to je 5 odstotnih točk za polno delovno, to je 40 let. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 31 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1, 25 % brez zgornje omejitve. Navedeno velja za vse upokojence po ZPIZ-2.
Regres se odmeri od povprečne pokojnine v R Sloveniji (620 €) v višini 80 % za tiste z najnižjimi pokojninami (pod 612 € kar predstavlja v R Sloveniji mejo revščine) in 50 % povprečne pokojnine za tiste z višjimi pokojninami.
Navedeno utemeljujem s tem, da je meja revščine v R Sloveniji določena s 612 € mesečnega dohodka. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo 40 let pa je 500 €.
Popolnoma napačno in zavajajoče je bilo tolmačenje ZPIZ-2 da bo ustavil padanje pokojnin. Na novo odmerjene pokojnine po 1.1.2013 so dejansko nižje od tistih po ZPIZ-1. Prav tako ne drži, da se zdaj upokojujejo manj izobražene in slabše plačane generacije. Zavedati se moramo, da je prav ZUJF v letih 2011 do l. 2017 prav tako povzročil izpad dela dohodka aktivne populacije. Slednjih 6 let, v povprečju z 100 € nižjo plačo in več, bo prav tako rezultiralo z nižjimi pokojninami.
Prav tako so bile pokojnine od l. 2010 neusklajene z rastjo plač in so dejansko zaostale 8 %. Upokojenci tako postajajo in ostajajo neka kolateralna škoda reševanja javnih financ in njihov ekonomski status se slabša iz leta v leto.
Verzija predloga z dne, 7. 4. 2018 | 19:40:34
Zvišanje odmernega odstotka pokojnin in uskladitev regresa po ZPIZ-2
Predlagam vladi R Slovenije, da zviša odmerni odstotek od pokojninske osnove iz dosedanjih 57,25 % na 62,25 %, to je 5 odstotnih točk za polno delovno, to je 40 let. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 31 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1, 25 % brez zgornje omejitve. Navedeno velja za vse upokojence po ZPIZ-2.
Regres se odmeri od povprečne pokojnine v R Sloveniji (620 €) v višini 80 % za tiste z najnižjimi pokojninami (pod 612 € kar predstavlja v R Sloveniji mejo revščine) in 50 % povprečne pokojnine za tiste z višjimi pokojninami.
Navedeno utemeljujem s tem, da je meja revščine v R Sloveniji določena s 612 € mesečnega dohodka. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo 40 let pa je 500 €.
Popolnoma napačno in zavajajoče je bilo tolmačenje ZPIZ-2 da bo ustavil padanje pokojnin. Na novo odmerjene pokojnine po 1.1.2013 so dejansko nižje od tistih po ZPIZ-1. Prav tako ne drži, da se zdaj upokojujejo manj izobražene in slabše plačane generacije. Zavedati se moramo, da je prav ZUJF v letih 2011 do l. 2017 prav tako povzročil izpad dela dohodka aktivne populacije. Slednjih 6 let, v povprečju z 100 € nižjo plačo in več, bo prav tako rezultiralo z nižjimi pokojninami.
Prav tako so bile pokojnine od l. 2010 neusklajene z rastjo plač in so dejansko zaostale 8 %. Upokojenci tako postajajo in ostajajo neka kolateralna škoda reševanja javnih financ in njihov ekonomski status se slabša iz leta v leto.