Predlagam da se sprejme zakon, ki v Sloveniji prepoveduje vzgojo, razmnoževanje in uporabo gensko spremenjenih rastlin v vseh oblikah, in da celotna Slovenija postane GSO prosta država.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv MInistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V Sloveniji je področje gensko spremenjenih organizmov (GSO) urejeno z Zakonom o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO; Uradni list RS, št. 23/2005 – UPB1) za katerega je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor in Zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Uradni list RS 41/2009), ki je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S sprejetjem ZRGSO so bile v slovenski pravni red prenesene določbe Direktive 2009/41/ES, ki ureja področje uporabe GSO v zaprtih sistemih in Direktive 2001/18/ES, ki ureja namerno sproščanje GSO v okolje in njihovo dajanje na trg. Izdelki, ki so ali ki vsebujejo GSO in za katere so izvedene predpisane ocene tveganja za okolje ali za zdravje ljudi in živali pokazale, da tveganje ne obstaja, ter je bilo za njih izdano dovoljenje za dajanje na trg v skladu z evropskimi predpisi (Direktiva 2001/18/ES, Uredba (ES) št. 1829/2003), se lahko brez prepovedi in omejitev dajejo na trg tudi v Sloveniji, in sicer samo za namen za katerega je bilo dovoljenje izdano (za pridelavo, za uporabo kot živilo oziroma kot krma). V prvem delu vašega predloga predlagate sprejem zakona, »ki v Sloveniji prepoveduje vzgojo, razmnoževanje in uporabo gensko spremenjenih rastlin (GSR) v vseh oblikah«, kar pomeni, da se v skladu z obstoječo slovensko in EU zakonodajo prepove: delo z GSR v zaprtih sistemih, kot so npr. laboratoriji in rastlinjaki - večinoma v raziskovalne namene; poljske poskuse z GSR za namene raziskav in pripravo ocene tveganja za okolje; ter dajanje GSR na trg. Obenem bi taka prepoved dajanja GSO na trg pomenila tudi prepoved trgovanja z v EU že dovoljenimi GSO. Z ZSGSROKR je urejena pridelava GSR, ki so vpisane v skupni katalog poljščin. V tem trenutku je to 141 sort koruze, ki imajo vgrajeno gensko spremembo »MON810«. Pogoji, ki jih mora zagotavljati pridelovalec GSR so strogi tako, da je njihova pridelava omejena. Iz drugega dela vašega predloga »in da celotna Slovenija postane GSO prosta država« pa v skladu z obstoječim pravnim redom izhaja, da v Sloveniji ne bi smeli uporabljati nobene vrste GSO (mikroorganizmi, rastline in živali) tako v zaprtih sistemih kot tudi za namene namernega sproščanja v okolje ter za namene dajanja GSO na trg. Poleg tega je Evropa, pa tudi Slovenija, predvsem slovenska živinoreja, odvisna od soje iz drugih celin. Slovenija večino soje uvozi iz Južne Amerike. Delež pridelane gensko spremenjene soje je v svetu 60%. Krma, ki vsebuje več kot 0,9% gensko spremenjene soje mora biti označena, da vsebuje gensko spremenjeno sojo. Z gornjo zahtevo bi to uporabo prepovedali, kar bi povzročilo probleme v celotni prehranski verigi. Istočasno bi to pomenilo tudi kršenje sporazumov katerih podpisnica je tudi Slovenija, kar bi lahko imelo znatne finančne posledice. V skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov (Uradni list RS 84/2005) je pristojnost za gensko spremenjena živila na Ministrstvu za zdravje, za gensko spremenjeno krmo pa na MKGP. Začasna prepoved določenega GSO je mogoča le na dva načina, in sicer z uporabo varnostnega pridržka v skladu z 51.a členom ZRGSO ali pa v skladu z ukrepi ob nesrečah, ki so opredeljeni v 34. členu Uredbe 1829/2003/ES. Pri obeh ukrepih morajo obstajati dokazi, da je GSO škodljiv za ljudi, živali ali okolje in da bistveno spreminja oceno tveganja, ki jo je pripravila Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Slovenija strokovnih podlag za take ukrepe nima. Zakon, kot ga predlagate bi v veliki meri omejil in onemogočil tudi raziskovalno in razvojno delo na področju biotehnologije, onemogočil bi delovanje podjetjem, ki pri svojem delu uporabljajo npr. GS mikroorganizme pri proizvodnji zdravil. Prav tako bi bil tudi v nasprotju s pravnim redom EU, katerega temeljno načelo je zagotavljanje prostega pretoka blaga na trgu Skupnosti. Eno od načel Skupnosti je tudi prosta izbira, ki jo omogoča zahteva po obveznem označevanju proizvodov, ki vsebujejo GSO, na osnovi česar se lahko potrošnik odloči za takšne izdelke, ki mu ustrezajo. Predlog takega zakona bi bil v neskladju z obstoječo slovensko in EU zakonodajo na tem področju, zato ugotavljamo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Mogoče še komu ni jasno, da se vlada in vse državne inštitucije sprenevedajo? GSO so v Sloveniji prisotni že leta! Na svetu dejansko ni več niti ene sorte soje, ki ne bi bila gensko spremenjena!
MKGP in Ministrstvo za zdravje sta samo podaljšani roki velikih koncernov kot je Monsanto & co!
O rakotvornosti, strupenosti in nevarnostih GSO čivkajo že vrabci na strehi! Vladi, politikom, zdravnikom, farmacevtom in vsem ostalim vpletenim pa je za to kaj malo mar!
Sramota, da imamo tako vlado, ki bi naj delala v dobro državljhanov, dela pa samo v dobro velikim koncernom!
Vsi ministri, poslanci..... Sram vas je lahko!
Mogoče bi si bilo pametno razjasniti pojme mešanec, križanec, hibrid, ter gensko spremenjena rastlina.
Odlomek iz članka;
"Rezultati ruskih znanstvenikov sovpadajo s tistimi, do katerih so prišli njihovi kolegi iz Francije in Avstrije. Ko so znanstveniki dokazali, da je gensko spremenjena koruza škodljiva za sesalce, je Francija takoj prepovedala njeno pridelavo in prodajo."
Sicer pa je na spodnji povezavi članek, ki mogoče pojasni nekja dejstev o gso hrani. Testi so bili narejeni na hrčkih.
www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042354906
Ne vem, koliko težav..bolezni in problemov bo še moral človek doživeti, da bo spregledal ?
Ne razumem ljudi, ki slepo in naivno verjamejo, da bodo GSO odpravili lakoto....Vsak, ki trezno razmišlja, se zaveda, da je ustvarjanje GSO in njihovo razširjanje, le izraz pohlepa in monopola.
Človek že tako in tako ruši naravno ravnovesje, z GSO pa bo povzročil propad ostalih rastlinskih kultur in monopolne družbe si bodo s tem zagotovile, da bodo na zemlji uspevale le njihove rastlinske vrste.
Res ste nekateri pomilovanja vredni, da verjamete, da bo sebičen človek, ki deluje le za svoj dobiček, delal za korist lačnih.
Človeka ni ustvaril človek v laboratoriju, ampak narava ali kdorkoli že...in za človeka zato ni boljše in bolj zdrave hrane od naravne, kolikor je pač to možno. In k temu bi morali težiti, ne pa še naprej stran od tega bistva.
Sem proti takemu zakonu. GSO so rešitev, kako ustvariti dovolj hrane po sprejemljivi za čedalje številčnejo svetovno populacijo. Gre za omejevanje svobodne izbire tistim, ki nimamo zadržkov pri genetsko spremenjeni hrani. Zagovorniki tovrstnih omejitev imajo vedno na izbiro, da si kupijo tako hrano, kakršno si želijo.
Seveda nimamo strokovnih podlag. Za to je potrebno izvesti kakšno študijo. Te pa so običajno drage in dolgotrajne. Ravno zato pravim, da je zanimivo, da je dokazno breme na strani šibkejšega, izvajanje študij na potisnjeno v prihodnost, čeprav številni svetovni področni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti GSO za ljudi (nepojasnjenost vpliva), živali (nepojasnjenost vpliva) in okolje (nevarnost prenosa peloda in preraščanje naravnih vrst).
Ravno nepojasnjenost je razlog za takšno pobudo, kot je bila dana s strani Natase.
Res je, da argument, ki sem ga najostreje napadel ni bil ključen del argumentacije, vendar pa je bil najbolj nevaren za nadaljnjo razpravo v tem in številnih drugih primerih, saj jo zatira, kar pa je v nasprotju z načeli demokracije in osnovnik kulturnih vrednot naše družbe. Se pa opravičujem, če sem se preostro izrazil.
"Predlog takega zakona bi bil v neskladju z obstoječo slovensko in EU zakonodajo na tem področju, zato ugotavljamo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo."
Mislim, da je tako namen tega foruma, kot tudi siceršnega zakonodajnega postopka, da ali producira predloge, ki ustvarjajo in dopolnjujejo pravni red ali pa takšne, ki ga spreminjajo.
In tisti predlogi, ki ga želijo spreminjati, so nujno z njim v neskladju, zato se mi zdi zaključni argument odgovora MKGP neprimeren, saj napada demokratično podlago tega foruma. Takšna argumentacija je morda običajna za dnevno politično razpravo, vendar pa je neprimerna in ne zdrži znanstvenih kriterijev presoje znotraj demokratične ureditve.
Četudi je morda absolutna prepoved GSOjev neprimerna - zaradi podanih argumentov (preučevanje v znanstvenen namene), pa je argument, da je njihovo dovoljevanje nujno zaradi njihove razširjenosti (v primeru soje), ne odgovarja na razloge zaradi katerih je bila pobuda podana (GSO aktivno posegajo v naravo in običajno ob gojenju zaradi svoje večje odpornosti izrinjajo avtohtone rastline in zmanjšujejo biotsko raznovstnost).
Zanimivo je tudi, da zakonodaja dokazno breme prelaga na šibkejšo civilno družbo ali zainteresirano javnost in ne na predvsem finančno močnejše korporacije. Predvsem je to zanimivo glede na dejstvo, da morajo na številnih drugih področjih prav proizvajalci dokazovati varnost svojih proizvodov za uporabnika.
Kakorkoli. V primeru GSO gre za kompleksno problematiko, ki sproža polemične debate širom sveta, zato se mi zdi sklepna argumentacija ministrstva še manj primerna.
Ključni argument MKGP je, da je začasna prepoved določenega GSO mogoča le, če obstajajo dokazi, da je GSO škodljiv za ljudi, živali ali okolje in da bistveno spreminja oceno tveganja, ki jo je pripravila Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Slovenija strokovnih podlag za take ukrepe nima.
Tale odziv uradnega organa je pa totalen bullSHIT. Če si lahko druge EU države vzamejo pravico, da ne gojijo GSO, zakaj Slovenija nima jajc za kaj takega?
Neumno je prepovedati nekaj, kar je lahko bistveni preskok v tehnologiji. Zaščita pred morebitnimi neželenimi učinki, ki jih zaenkrat v več kot 20-letni uporabi ni, je zadostna. Predpisi na tem področju so strožji kot pri zdravilih. Vse navedene zgodbice so neresnične, tudi omenjeni dokumentarci si tega imena sploh ne zaslužijo, ker so samo populistično nabijanje brez vsake osnove.
Tik pred odobritvijo je medtem nova generacija GSO, kjer so nakopičeni geni za odpornost proti škodljivcem (ni potrebna uporaba insekticidov), odpornost proti glifozatu (najmanj škodljiv herbicid na trgu) in odpornost proti suši (rastline razvijejo večji koreninski sistem, ki učinkoviteje črpa vodo iz zemlje, zato je potrebno manj namakati ali pa sploh ne). Slovenija pa je zaradi okorne zakonodaje zelo zaostala na področju raziskav in bo v prihodnje še bolj, če se bo ta gonja nadaljevala. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so recimo pripravili GS krompir slovenske sorte Igor, ki jo je povsem iztrebil virus. Kje so pa tukaj zagovorniki raznovrstnosti in ohranitve sort? Ta sorta bi bila na voljo brez Monsanta, ker je plod dela slovenskih raziskovalcev v javni inštituciji, a medtem ni več aktualna, ker so jo izpodrinile boljše tuje sorte.
Glasujte lahko s svojim denarjem v trgovini, nikakor pa ni ustrezna prisila.
Če nekdo hoče jesti gensko spremenjeno koruzo, ker je cenejša, ali pa ima boljši okus, to nikogar drugega ne omejuje v tem, da kupi koruzo, ki je pridelana brez uporabe teh tehnologij in seveda plača za to.
Namesto širjenja neresnic priporočam, da od Vlade zahtevate pripravo zakona o nadzoru nad izdelki, da bomo dejansko vedeli, s čim imamo opravka, ne pa da prepoveste eno najbolj perspektivnih vej sodobne tehnologije, s katerimi lahko zmanjšamo trpljenje ogromno ljudi.
Podroben in pristransko informativen film na to temo je:
World According to Monsanto
video.google.com/videoplay
~"V 19. stoletju smo imeli 1000 vrst riža, več kot 5000 vrst krompirja, več kot 7000 vrst jabolk! Danes so komercialno gojene 4 vrste krompirja. Ostale so pretežno izumrle."~
Future of Food
www.youtube.com/watch
Vedno manjša genska raznolikost nas šibi podobno kot otroke tretje generacije incesta.
Tudi jaz sem za to, da živimo v idealnem svetu in jemo na lastnem vrtu pridelano solato in namesto šamponov uporabljamo stepena jajca in ...
... ampak žal pri šestih milijardah ljudi na našem planetu to ni mogoče.
Vsekakor se strinjam, da so živila, ki vsebujejo GSO, jasno označena, čeprav bi bila večina ljudi nad tem manj navdušena, če bi vedela, kakšni denarji gredo za kontroliranje, ali določeno živilo GSO vsebuje ali ne.
Kar pa se tiče samih GSO, še zdaleč ne gre za nekakšno frankenštajnsko hrano, ki bi bila bistveno različna od tega, kar jemo sicer. Naj utemeljim:
1. Rastline za pridelavo "običajne" hrane se pridobiva s postopki, ki so tudi sami vse prej kot nedolžni ali "naravni". Če denimo želite razviti paradižnik, odporen proti določenemu škodljivcu, ga lahko križate z divjim sorodnikom, ki je proti temu škodljivcu odporen, vendar pa je za človeka strupen. Nato dobljeni paradižnik gojite in križate toliko časa, da dobite sorto, ki je odporna na škodljivca in ni strupena. Ampak takšna metoda seveda ravno tako ni 100% - v domači paradižnik namreč s križanjem niste vnesli enega samega gena, kot je to običajno pri GSO, temveč nekaj tisoč genov. O tem, kako se bodo obnašali, nimate pojma.
Drug primer je ponekod nadvse priljubljeno žlahtnenje z radioaktivnim sevanjem. Metoda je enostavna, rastlino (ali seme) izpostavite radioaktivnemu sevanju, s tem povzročite nastanek številnih mutacij, nato pa upate, da bo imel vsaj eden od dobljenih potomcev rastline željene lastnosti. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pri ZN denimo takšno obsevanje za raziskovalne inštitucije izvaja brezplačno (oglejte si: www.iaea.org/OurWork/ST/index.html&. Tudi ta metoda ni 100%, ker spet obsevate celoten genom rastline. Niti sanja se vam ne, kaj vse se je pri dobljeni novi sorti v genomu spremenilo.
Osebno nisem mnenja, da je takšno žlahtnenje ne vem kako nevarno. Ima pa podobne značilnosti kot GSO. Pa ste že kdaj na kakšnem izdelku v trgovini opazili oznako "Vsebuje organizme žlahtnene z radioaktivnim sevanjem"? Ne.
2. Zaradi vsesplošnega strahu in panike so regulative na področju GSO izjemno stroge. Odobreni GSO morajo uspešno prestati več let različnih testiranj.
Ampak to ima tudi svojo temno plat. Testiranja so namreč tako intenzivna in draga, da dajejo prednost prav družbam kot je Monsanto, ki si jih lahko pač privoščijo. Majhne raziskovalne ustanove, ki bi morda naredile še tako perspektiven GSO in z njim ne bi nameravale kovati velikih dobičkov, ampak bi dejansko prispevale k dobrobiti človeštva, nimajo nikakršnih finančnih možnosti takšen organizem spraviti na trg.
Ker dolgoročna popolna prepoved GSO po mojem mnenju ni realna možnost, bi bile bolj smiselne naslednje spremembe:
1.Spremembe v testiranju GSO, tako da testiranje ne bo finančno favoriziralo multinacionalk kot je Monsanto in tako, da bodo testiranje izvajale neodvisne inštitucije in ne Monsantovi laboratoriji.
2.Spremembe ureditve patentnih pravic nad GSO, tako da Monsanto kupcu ne bo mogel prepovedati raziskav na njihovem semenu in tako, da ne bo mogel sistematično uničevati malih kmetov povsod po svetu.
Iz zgoraj napisanega je verjetno jasno, da se z nasprotniki GSO ne strinjam. Kljub temu jih spoštujem in jim svetujem, naj svojo taktiko prilagodijo tako, da s svojimi prizadevanji ne bodo multinacinalkam nenamenoma dajali možnosti še večje prevlade. Problem namreč ni v GSO. Problem je v Monsantu.
Proces križanja ene vrste klasičnega paradižnika z enim tretjim amazonskim grozdom se imenuje angleško "selective breeding".
Vzgoja GMO pa pomeni, da bi paradižniku, zato da bo bolj odporen na mraz, vcepili gen neke globokomorske ribe - po možnosti prepoznane leta 2003.
Seba: očitno sem si tvoj prejšnji komentar narobe interpretiral.
Spovednik:
Ravno podroben opis primera, ki si ga navedel dokazuje, da tehnologija sama po sebi ni100 %. Zakaj? Genom je tako kompleksna zadeva, da ga še ne razumemo u nulo (pa tudi metabolizem je deloma problem) in ga tudi v kratkem najverjetneje ne bomo (se pa znanje izboljšuje). Ko so vstavili ta gen bakterije v bombaž, jim očitno ni uspelo predvideti, da so enega škodljivca s tem uspešno pregnali, vendar hkrati omogočili dugemu napad čez določen čas.
Kljub temu podpiram GSO. Življenje je pač tako, da moraš met tudi nekaj sreče poleg znanja, da ti neka stvar uspe 100 %, za povrh še za zelo dolgo obdobje. Tu mislim na splošno, ne samo na GSO. Če tehnologija v 1 ali 2% zataji še ne pomeni, da jo je treba zavrniti. Verjamem pa, da je dilema večja, če stvar zataji pri pridelavi hrane (ali bombažu, ki je ravno tako pomemben), kot pa če bi recimo pri vzgoji okrasnih rastlin.
S tvojim drugim odstavkom se strinjam, vendar na stvar gledam malo drugače.
Če je na nekem območju velika kriza recimo po hrani, mislim da je smiselno it v GSO ne gledena vse... Resda lahko s tem na koncu ne narediš nič, če pa uspe pa zakon.
Tu jaz ne gledam skozi denar, ampak pomoč ljudem...
Moram pa reči, da mi neuspešni primeri niti niso kaj dosti poznani. Če mi uspeš našteti
nekaj primerov, da bo odstotek neuspešnosti postal opazen potem ok, sicer me pa ne prepričaš.
Sicer pa se mi zdi še najbolj uporabna rešitev, predvsem za tiste ki nimate dobrih argumentov za prepoved oz. jih sploh nimate:
V štacuni naj se označi katera hrana je gensko spremenjena in katera ne. Jaz in še kakšen bomo kupoval oboje, ostali pa pač ne.
"V štacuni naj se označi katera hrana je gensko spremenjena in katera ne. Jaz in še kakšen bomo kupoval oboje, ostali pa pač ne. "
Ja, tako je urejeno na EU nivoju. Urejeno je vredu in tako naj tudi ostane. Naj ima svobodo posameznik, da vsak odloči a naj je GSO ali ne.
Večini se vidi, da nima pojma o teh stvareh.
Edini, ki se mu nekaj sanja je "spovednik".
Seba: to, kar ti imenuješ nekakšen GSO ni nikakršen GSO, ampak gre za kombiniranje sort z dobrimi lastnostmi. Cilj je, da "ustvarijo" rastlino z željenimi agronomskimi lastnostmi. In zakaj ni to GSO? Ker pri GSO gre za načrtno dodajanje/spreminjanje genov v genomu neke kulturne rastline z istim ciljem kot že napisano.
Naj vam povem nekaj bistvenih stvari :
- razvoj nekega GSO traja do 10 let (raje več kot manj)
- vsak korak v postopku je natančno analiziran (matematično, gensko, biološko,...
kakorkoli, da bi dobili kakršnokoli inf. o varnosti GSO), preden GSO rastlina sploh
pride na tržišče
- teoretično nobena GSO ni 100% varna, vendar če se pri analizah izkaže, da je
verjetnost negativnega vpliva več kot zelo majhna (ponavadi zanemarljiva) taka
rastlina nima šans, da pride na trg. To velja tudi za samo stabilnost GSO.
Primera s kitajskim bombažem ne poznam, vendar tehnologija pač ni 100 %.
- dilemo zaradi lastništva tehnologije (vzrok je prenos cvetnega prahu) so že uspeli rešiti
- so prednosti in slabosti, vendar generalno gledano po moje prednosti prevagajo
- edina realna nevarnost je po moje toksičnost beljakovine GSO, saj se kljub poskusom
na živalih enostavno ne da dovolj sigurno napovedati morebitne kronične toksičnosti
(na dolgi rok) beljakovine na človeka ob upoštevanju normalne prehrane
na hitro o kitajskem bombazu: rastlina bombaza je zelo obcutljiva na bombaznega molja, ki pridelke zmanjsue za obcuten odstotek, oziroma jih celo unici. bombazu so vsadili gen bakterije, ki je za skodljivca hudo toksicna in s tem obcutno povecali pridelek plus prakticno ukinili potrebo po insekticidih.. v mislim da treh letih so gensko spremenjeni bombaz napadle stenice, ki ga prej sploh niso zrle in napravile se vecjo skodo, kot prej molj. poraba insekticidov je zdaj na kitajskem zaradi stenic se vecja kot prej zaradi molja. plus, da je seme GS bombaza obcutno drazje:)
problem torej ni tehnologija, ki v bistvu je 100%, ampka v tem, da si morda z gensko manipulacijo res preskocil 100.000 let evolucije, ampak "narava" se je se hitreje sposobna adaptirati na tovrstne spremembe in spraviti reci nazaj v status quo. vsaka eskalacija je dvostranska. in ekosistem ima na zalogi neomejene resurse, ki jih Monsanto, Novartis in ostala srenja vseeno nimajo (jih pa hocejo imet, pa naj stane kar hoce:))
Mi je popolnoma jasno kaj GSO je. Dal sem samo primer, kjer smo to delali "naravno".
Torej, nastala je dobra lastnost s pomočjo naravnih mutacij in mi smo jo propagirali dalje. Razlika je samo, da mi ustvarimo tukaj točno določeno mutacijo.
Ja se popolnoma strinjam da bi v sloveniji ukinili GSO in težko industrijo podpirali pa bioliško kmetijstvo majhno obrtništvo in bio turizem ki postaja pravi hit v svetu. Slovenija je premajhna da bi se kosalal z velikimi na način ki ga oni dirigirajo progresivno bi pa bilo ubrati neko svojo napredno pot in bio kultura in osveščenost državljanov bi bila primerna začne se seveda pri hrani in GSO je definitivno prvi korak.
S tem se popolnoma strinjam. Slovenija bi lahko postala ekološki otok in bila tako zgled drugim državam. Našo krajino dejansko nebi imeli samo za lepo videt, ampak tudi da bi na njej pridelovali zdravo hrano.
Poslušaj ženska! Prepovej samo sebe, ostale pa pusti pri miru.
pogrejte si kak dokumentarec o Monsantu pa vam bo mogoče bolj jasno.
Monsanto je zloben na marsikaterem področju, ne samo na GSO.
Jaz tudi ne razumem zakaj toliko proti GSO, sploh ni nobenih študij ali dokazov da bi škodovala.
Zakaj toliko proti GSO? Stoletja smo že uporabljali nekakšen GSO s selektivnim gojenjem.
Preprost odgovor: patentirane rastline ki naenkrat postanejo last korporacij. zaradi kratkotrajne prednosti pred konvencionalno rastlino jo izpodrinejo in potem ima korporacija monopol nad rastlino. bolezni in skodljivci se v nekaj letih novi rastlini prilagodijo in sis pet na istem kot prej, s to razliko, da moras zdaj nekomu placevati da sploh smes tovrstno rastlino gojiti. GSO so tipicen primer, ko kratkorocen dobicek zamegli dolgorocno izgubo. Zelo dober primer je gensko spremenjen bombaz na kitajskem.