Prepove naj se , da ponudniki interneta ponujajo pakete z frazo "do" primer 40 mega potem pa nazadnje ne dosegaš niti polovične hitrosti. V paketih naj bo dejanska hitrost in cena paketa kolikor pač dosegaš hitrost. Lahko bi se vsak mesec tudi izračunala povprečna hitrost in temu bi se uskladila tudi cena.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pravice uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev so prvenstveno urejene z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljevanju: ZEKom-1), ki v naš pravni red prenaša direktive EU regulativnega okvira za področje elektronskih komunikacij. Dodatno je Uredba (EU) 2015/2120 EP in Sveta o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (v nadaljevanju: Uredba), ki je v Republiki Sloveniji neposredno uporabljiva, med drugim določila ukrepe, ki končnim uporabnikom omogočajo sklepanje dogovorov s ponudniki storitev dostopa do interneta v zvezi s tarifami za določeno količino podatkov in podatkovne hitrosti storitve dostopa do interneta. V skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe morajo ponudniki storitev dostopa do interneta zagotoviti, da je v vsaki pogodbi, ki vključuje storitve dostopa do interneta, med drugim navedena jasna in razumljiva razlaga minimalne, običajno razpoložljive, maksimalne in oglaševane hitrosti prenosa podatkov s strežnika ali na strežnik pri storitvah dostopa do interneta v primeru fiksnih omrežij oziroma ocenjene maksimalne in oglaševane hitrosti prenosa podatkov v primeru mobilnih omrežij, ter tega, kako bi lahko bistvena odstopanja od posameznih oglaševanih hitrosti prenosa podatkov vplivala na izvajanje pravic končnih uporabnikov. Z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta (Uradni list RS, št. 29/16; v nadaljevanju: Uredba o izvajanju Uredbe) so predvidene tudi sankcije za operaterje, ki kršijo določila Uredbe.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: agencija), ki je v skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe, je leta 2017 izdala Priporočilo v zvezi z izvajanjem določil Uredbe (v nadaljevanju: Priporočilo), ki je objavljeno na njenih spletnih straneh. V 5. točki Priporočila agencija tudi podaja obrazložitev, kaj pomeni posamezna od obvezno navedenih hitrosti. Maksimalna hitrost v fiksnem omrežju je tako teoretično najvišja hitrost prenosa podatkov, ki jo lahko končni uporabnik doseže vsaj enkrat dnevno; običajno razpoložljiva je hitrost, ki jo naročnik lahko pričakuje večino časa v dnevu, pri čemer agencija priporoča, da je to 90% časa dneva izven vršnih ur in da znaša vsaj 80% maksimalne hitrosti. Minimalna hitrost predstavlja najnižjo dejansko hitrost, razen v primeru izpada omrežja ali večjih motenj, oglaševana hitrost je pa tista, ki se uporablja pri oglaševanju storitev, pri čemer naj bo ta čim bolj primerljiva z dejansko maksimalno hitrostjo. Operaterjem mobilnega omrežja pa agencija priporoča, da ocenijo in pojasnijo možno maksimalno (realno dosegljivo) in oglaševano hitrost, ki jo lahko končni uporabnik doseže na določenem ozemlju RS ob upoštevanju omejitev, ki jo ima določena mobilna tehnologija.
Dejanske hitrosti, ki jo v nekem trenutku doseže končni uporabnik, zaradi tehničnih karakteristik ni mogoče vnaprej določiti, saj je odvisna od različnih dejavnikov, kot so npr. kakovost celotnega omrežja ponudnika storitev dostopa do interneta, vključno z medoperaterskimi povezavami, njegove politike upravljanja prometa, števila končnih uporabnikov, ki si istočasno delijo omrežje, števila uporabnikov, ki do neke spletne strani dostopajo itd. Ponudnik storitev dostopa do interneta pa mora končnega uporabnika ustrezno seznaniti z vsemi predvidenimi oblikami prenosne hitrosti. Tako v nobenem primeru ne zadostuje navedba maksimalne hitrosti. Glede na to, da iz Uredbe jasno izhaja, da so ponudniki storitev dostopa do interneta dolžni navesti tudi maksimalno hitrost, s predpisi na nacionalni ravni tudi ni mogoče prepovedati, da bi operaterji v svojih ponudbah navajali maksimalne hitrosti. Poleg navedbe hitrosti so v 4. členu Uredbe predvideni dodatni varovalni mehanizmi, med drugim jasna in razumljiva razlaga pravnih sredstev, ki so v skladu z nacionalnim pravom na voljo uporabniku v primeru morebitnega stalnega ali redno ponavljajočega se razhajanja med dejansko zmogljivostjo storitve dostopa do internata glede hitrosti in zmogljivostjo iz pogodbe. V skladu z 2. členom Uredbe o izvajanju Uredbe agencija rešuje spore, če se končni uporabnik in ponudnik storitev dostopa do interneta ne moreta sama dogovoriti.
Priporočilo v 7. točki ponudnikom storitev dostopa do interneta podaja tudi navodila, kako ravnati, če dejanska hitrost prenosa podatkov ne ustreza v naročniški pogodbi določeni običajno razpoložljivi hitrosti dostopa do interneta. Ob ugotovljenem razhajanju za 20% ali več naj ima končni uporabnik možnost brezplačnega odstopa od pogodbe oziroma naj bo upravičen do brezplačnega prehoda na paket z nižjo hitrostjo prenosa podatkov.
Glede na zgoraj navedeno gre torej za področje, ki je že urejeno v skladu z zakonodajo EU. Operaterji v skladu z načelom pogodbene svobode s končnimi uporabniki sklepajo pogodbe, s katerimi medsebojno uredijo pravice in obveznosti, predvideni pa so ukrepi za večjo preglednost informacij in s tem boljšo informiranost končnih uporabnikov kot šibkejše stranke. Pomemben doprinos k zagotavljanju večje preglednosti prinaša tudi merilno orodje AKOSTestNet, s katerim končni uporabniki lahko preverjajo kakovost in prepustnost širokopasovne povezave.