Predlagam vladi, da spremeni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu ki se nanaša na vdovske pokojnine. Vdovec oziroma vdova naj bi v primeru smrti zakonskega partnerja izbirala med svojo pokojnino in pokojnino umrlega partnerja v celoti. Vdovec oziroma vdova, ki svoje pokojnine nima pa bi prejemala 70% pokojnine umrlega zakonca.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17, v nadaljevanju ZPIZ-2) v 2. členu določa, da obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Kot zavarovalni riziko je tako določen tudi primer smrti zavarovanca.
Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. To pomeni, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso v pravnem prometu ter zavarovanec in posameznik z njimi ne more prostovoljno razpolagati, saj je njihov temeljni namen predvsem zagotavljanje zavarovančeve socialne varnosti. Pomembno izjemo predstavlja pravica do vdovske pokojnine, ki po zavarovančevi smrti pripada preživelemu zakoncu. V tem primeru ne moremo govoriti o dedovanju, ampak gre za posebno pravico pokojnega zavarovanca, saj obvezno zavarovanje zajema tudi zavarovanje za primer smrti. S tem se zagotavlja socialna varnost tistih družinskih članov, ki jih je bil dolžan preživljati.
Vdovska pokojnina je torej pravica, ki pripada preživelemu zakoncu v primeru izpolnjevanja določenih pogojev tako na strani umrlega zavarovanca, kot tudi na strani preživelega zakonca. Pravica torej izvira iz obveznega zavarovanja in je pokrita s prispevki, ki jih je za primer smrti plačeval umrli zavarovanec, kar pomeni, da gre tudi v tem primeru za pravico, za katero so bili predhodno plačani prispevki. Hkrati pojasnjujemo še, da gre za pravico, ki jih je Republika Slovenija dolžna zagotavljati v skladu z ratificiranimi in veljavnimi mednarodnimi pogodbami s področja socialne varnosti.
Preživeli zakonec ali drug upravičenec do vdovske pokojnine, ki ima poleg pravice do te pokojnine tudi pravico do lastne pokojnine, lahko glede na drugi odstavek 61. člena ZPIZ-2 svobodno odloča o tem, katero od pokojnin bo užival in izbira tudi ni časovno omejena. Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70% od osnove, to je pokojnine, ki jo je ali bi jo užival umrli. Vdovska pokojnina je torej izvedena pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
Če ima preživeli zakonec ali z njim izenačena oseba poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do lastne pokojnine, lahko sočasno uživa dve pravici, in sicer lastno in del vdovske pokojnine. Pravico do dela vdovske pokojnine po splošnih predpisih lahko pridobi vdova oziroma vdovec le pod pogojem, da sta bila oba z umrlim partnerjem vključena v splošni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Da pa ne bi bile vdove oziroma vdovci, ki izpolnijo pogoje tako za priznanje do lastne starostne ali invalidske pokojnine kot tudi pogoje za priznanje pravice do samostojne vdovske pokojnine, v neenakem položaju kot vdove oziroma vdovci, ki nimajo pravice do lastne pokojnine, sistem samo prvim omogoča izbirno pravico, da uživajo tisto pokojnino, ki si jo sami izberejo. Ker so bili v takem primeru prispevki dejansko plačani za dve pravici, upravičenec pa zaradi prepovedi sočasnega uživanja ne more uživati dveh ali več pokojnin, se vdovam oziroma vdovcem, ki se odločijo za uživanje lastne pokojnine, kot kompenzacija priznava večja pravica v obliki pravice do dela vdovske pokojnine. To pomeni izjemo od izbirne pravice kot eno od splošnih načel pokojninskega zavarovanja, po katerem oseba ne more sočasno prejemati več pokojnin, kljub temu, da izpolnjuje pogoje za več pravic. Taki vdovi ali vdovcu se tako poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 % vdovske pokojnine, pri čemer pa ta del ne sme presegati 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
V zvezi s kritikami sistema ter vašimi predlogi pa še pojasnjujemo, da v mesecu aprilu 2016 izdana Bela knjiga o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju Bela knjiga) vsebuje med drugim tudi nekatere predloge v zvezi z vdovsko pokojnino, trenutno ureditev tega področja ter izzive s katerimi se pokojninsko in invalidsko zavarovanje in družba soočata, hkrati pa je delovna skupina predlagala tudi možne načine reševanje pokojninskega sistema. Opozarjamo, da gre za strokovni dokument in ne za reformo oziroma zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Smisel Bele knjige je strokovni pregled trenutne ureditve, njenih pomanjkljivosti ter predlog različnih možnosti za reševanje sistema ter nadaljnji razvoj tega sistema. Gre za dokument, ki predstavlja podlago za nadaljnjo razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema, ki se bo izvedla na podlagi predlaganih rešitev. Predlagane so različne rešitve in iz različnih razlogov, med katerimi je tudi dolgoživost prebivalstva, kar je seveda spodbudno in dobro, vendar pa so s tem povezani določeni izzivi, s katerimi se bo družba v prihodnosti morala soočiti (dolgotrajna oskrba, staranje prebivalstva, itd.). Spremenjenim družbenim razmeram pa bo potrebno v prihodnosti spremeniti tudi zakonodajo, torej tudi zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kot že omenjeno je Bela knjiga strokovni dokument, ki je podlaga za nadaljnjo razpravo o možnih rešitvah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo morale biti oblikovane na način, ki bo sprejemljiv za vse generacije in o katerem bo potrebno medgeneracijsko soglasje. Pojasnjujemo vam, da so v Beli knjigi poleg predlogov navedeni oziroma pojasnjeni tudi razlogi ter učinki raznih predlogov sprememb. Bela knjiga je objavljena na spletni strani MDDSZ in si jo lahko prebere vsak, zato predlagamo, da si tudi sami preberete izzive, pred katerimi to zavarovanje stoji ter predloge možnih rešitev, ki zadevajo področje, ki ga izpostavljate. Poudarjamo pa, da dokument ne predstavlja reforme, temveč zgolj strokovno podlago za nadaljnjo javno razpravo, po kateri bodo vzpostavljene rešitve, o katerih bo mogoče doseči soglasje s socialnimi partnerji.
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) 57. člen določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med njimi tudi pokojnine, osebne pravice in praviloma niso predmet odtujitve, prenosa ali izvršbe. Z zakonom je zagotovljeno, da je pokojnina nedotakljiva.
Tako piše v zakonu. V praksi pa je to drugače. Nekdo je dal nalog, da se osebi, ki še dela, pokojnino jemlje. Kdo je lahko dal tak nalog v državi, ki naj bi bila pravna in socialna?
Če ste obvezno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino, se vam bo od dneva izpolnitve pogojev izplačevalo 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se na ta dan upokojili, vendar največ tri leta. Po treh letih se začne po uradni dolžnosti izplačevati 20 odstotkov starostne pokojnine, če ste še vedno obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas. Te osebe so tri leta prikrajšane za 60% pokojnine in nato 80% zadnji dve leti.
Upokojeni osebi, ki dela 2 uri dnevno, vzamejo 25% pokojnine. Če dela 4 ure dnevno, ji vzamejo 50% pokojnine. Če pa dela 7 ur dnevno, ji pustijo 12,5% pokojnine.
Nečesa podobnega v drugih državah ne poznajo. Na spletni strani Omrežje e-seniorji 55+ so objavljene povezave na zadevne predpise 25 držav, ki tovrstne podatke objavljajo na spletni strani (Nedotakljivost pokojnine v državah, ki so upokojencem prijazne, 30.10.2024).
Kdo je predlagal, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kateri organ in kdaj je sprejel predpis, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kje je predpis objavljen?
www.zurnal24.si/slovenija/zpiz-zasuli-z-vlogami-a-z-800-evri-pokojnine-do-tega-niste-upraviceni-434025
ZPIZ zasuli z vlogami, a z 800 evri pokojnine do tega niste upravičeni
Čas za oddajo vloge za zagotovljeno vdovsko pokojnino je podaljšan. Kdo pa je do zagotovljene vdovske pokojnine upravičen?
S 1. januarjem 2024 je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N) uvedel novost, katere cilj je izboljšati socialni položaj nekaterih vdov oziroma vdovcev. ZPIZ-2N je prinesel zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Oseba (vdova, vdovec, zunajzakonski partner, pod določenimi pogoji pa tudi razvezani zakonec), ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je v primeru smrti svojega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja upravičena do vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine ali zagotovljene vdovske pokojnine. Osebi se prizna tista pravica, ki je zanjo najbolj ugodna. Za vsako od navedenih pravic zakon določa pogoje, pod katerimi je mogoče pravico priznati. Prav tako zakon za del vdovske pokojnine in za zagotovljeno vdovsko pokojnino določa zgornje meje zneskov navedenih pravic.
Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2.
V posebnih primerih vdovsko pokojnino lahko prejema tudi razvezani zakonec, partner v zunajzakonski skupnosti ali partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, piše v 54. členu ZPIZ-2N. Razvezani zakonec pridobi pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
Do zagotovljene vdovske pokojnine so upravičeni tisti, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-2N (28. december 2023) že izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine in lastne (starostne, predčasne ali invalidske) pokojnine, pri tem, da so njihovi prejemki iz naslova pokojnin, v katere se všteva tudi morebitna pokojnina iz tujine, nižji od zneska zagotovljene pokojnine. Zahtevo morajo vložiti tudi vdove ali vdovci, ki jim je bila pred letom 2012 na podlagi zakona o varstvenem dodatku vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega zneska, skladno z navedenim zakonom.
Sprva je bil predviden rok za oddajo vlog za zagotovljeno vdovsko pokojnino 31. december 2024, vendar je bil podaljšan. Državni zbor je namreč 12. decembra 2024 sprejel novelo zakona o matični evidenci zavarovancev, s čimer se prestavlja rok za vlogo za zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Novi rok je 31. december 2026. Če zahteve do navedenega datuma ne bodo vložili, do tega izplačila ne bodo upravičeni.
Vloga je na voljo
www.zpiz.si/portal/EPEZPP050000/pages/EPEZPP050020View.xhtml
svet24.si/clanek/novice/slovenija/678653b21de1f/zpiz-zagotovljena-vdovska-pokojnina-upravicenost-vloga-rok-za-oddajo-2025
www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/nepreslisano-marijan-papez-generalni-direktor-zavoda-za-pokojninsko-zavarovanje-2703890/
vecer.com/v-soboto/intervju-marijan-papez-ni-prav-da-toliko-ljudi-uporabi-most-do-upokojitve-10370374
www.dnevnik.si/novice/slovenija/bodo-najrevnejsi-upokojenci-prikrajsani-za-visjo-pokojnino-2699045/
n1info.si/novice/slovenija/srebrna-nit-upokojenci-ne-vedo-da-morajo-oddati-zahtevo-za-izplacilo/
S predlogom se ne strinjam, saj vdovcu pripada prav tako svoja kot pokojnina umrlega zakonca. Že tako so pokojnine majhne (premajhne) in nekateri upokojenci komaj pridejo čez mesec. Zato se s tem predlogom ne strinjam.
Sem proti sprejetu takega predloga. Zakonca živita neko normalno življenje, lahko se preživljata iz dneva v dan in npr., primeru, če umre eden od partnerjev, npr. tisti z več dohodka, potem lahko v nekaterih primerih pride do "životarjenja", ker pa se nikakor ne sme zgoditi.
Navedeni argument podpira sprejetje zakona.
nisem za predlog ukinitve vdovskih pokojnin, saj ni pravično da izbira med svojo in pokojnino umrlega zakonca. Saj so pokojnine že tko majhne in nekateri komaj preživijo mesec, životarijo lahko rečemo temu. Če nekomu pripada vdovska pokojnina in je deležen tudi svoje pokojnine (ki si jo je zaslužil), naj prejema obe. BREZVEZEN PREDLOG
Sem proti ukinitvi vdovskih pokojnin. Če vdova nima svoje pokojnine je pravično,da prejema pokojnino umrlega zakonca. ne zdi se mi prav, da mora izbirati med svojo in partnerjevo pokojnino.
Menim, da bi sprejetje takšnega predloga lahko na ek način ''ogrozilo'' življenje starejših vdov, ki bi na podlagi tega ostale brez določenega dohodka kateri jim je omogočal dostojno življenje. Zato sem proti sprejetju tega zakona.
Vdova brez pokojninske osnove v obliki dela in prispevkov se uvršča med socialne transfere v breme državnega proračuna, največ do polovice pokojnine umrlega partnerja.
Nisem za ukinitev vdovskih pokojnin. Gre za žive ljudi, ki morajo živeti in ne životariti. Sem pa za uvedbo Univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi bil dostojen človeku. V tem primeru se pa lahko marsikaj ukine, tudi vdovske pokojnine.
Vdovske pokojnine so še ena kategorija pokojnin ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih.
Jaz pa predlagam da se odpravijo in da jih nadomesti socialni prejemek iz proračuna, če je potreben.