16. 4. 2018
Odziv Ministrstva ta delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se za izraženo mnenje in hkrati z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da osnovne usmeritve glede oblikovanja pokojninskega sistema vsebuje že Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Slednja v 50. členu določa, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, pri čemer je država tista, ki ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji posledično temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načeloma odvisne od dolžine trajanja zavarovalne dobe in od višine plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanec plačeval prispevke.
Višina pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine, le-ta pa se razlikuje glede na spol zavarovanca. Višina vplačanih prispevkov je odvisna od višine osnove, kar pomeni, da mora oseba z višjo osnovo plačati tudi višje prispevke. Ker pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema. Starostna pokojnina je po veljavnem sistemu torej prejemek, ki izhaja iz dela in ki je namenjen nadomeščanju dohodka, ki si ga zavarovanec zaradi nastopa zavarovalnega rizika starosti sam ni več zmožen zagotavljati. Starostna pokojnina torej nadomešča dohodek posameznika tekom aktivne dobe, zato mora tudi višine le-te biti odmerjena v odvisnosti od tega dohodka ter višine plačila prispevkov. Z izenačitvijo višine pokojnin bi tako rušili temeljna načela, ki so inkorporirana v pokojninskem sistemu.
Ob tem pa je potrebno dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja v RS vendarle ni čisti zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Načelo intrageneracijske solidarnosti oziroma redistribucije naš pokojninski sistem zagotavlja z omejitvijo najvišje pokojninske osnove oz. osnove za odmero pokojnine, kar posledično pomeni pri osebah z višjimi dohodki drastično nižjo nadomestitveno stopnjo ob hkratnem dejstvu, da osnova za plačilo prispevkov ni omejena. Sedanja ureditev je predvsem posledica dejstva, da je v sistemu močno prisoten sistem solidarnosti med posamezniki oziroma redistribucije znotraj posamezne generacije, ki je sicer značilen za socialne transferje, kar pa pokojnine seveda niso. V sistemu so tako vgrajene vertikalna solidarnost med generacijo aktivnih in upokojenih (prispevki so obvezni in proporcionalni glede na prispevno osnovo; zavarovanci z višjimi plačami oziroma dohodki plačujejo prispevke od osnov, ki navzgor niso omejene, medtem ko se njihove pravice limitirajo z določitvijo najvišje pokojninske osnove), horizontalna solidarnost med upokojenci (maksimalno razmerje med pokojninami za enako dolgo dobo zavarovanja 1:4) in solidarnost med upokojenci, ki so se upokojili v različnih obdobjih.
Na gmotni položaj upokojencev tako neposredno vplivajo odmera pokojnine od najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove in najnižja pokojnina v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Z ZPIZ-2 je določenim zavarovancem zajamčena odmera od najnižje pokojninske osnove, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje pokojninske osnove. Od najvišje pokojninske osnove, ki je štirikratnik najnižje, se pokojnina odmeri, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravic odmerjena glede na pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove. Na novo pa je od lanskega leta določena tudi zagotovljena višina starostne ali invalidske pokojnine v višini 500 evrov, če se je posameznik upokojil s »polno pokojninsko dobo«.
V zvezi s predlogom bi želeli izpostaviti, da le-ta ne vsebuje več nobenega elementa solidarnosti ter torej ne upošteva dejstva, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje že po Ustavi oblikovano kot sistem socialnega zavarovanja in ne zgolj kot sistem zavarovanja. MDDSZ zato meni, da predlog ni sprejemljiv, na kar kažejo tudi že sprejeta soglasja med socialnimi partnerji o tem, da bi tudi v prihodnosti morali imeti pokojninski sistem oblikovan v osnovi na enak način, torej na podlagi Bismarkovega sistema, kjer se pokojnine krijejo iz prispevkov zavarovancev. Torej se prispevki zavarovancev istočasno porabijo za izplačila pravic iz sistema.
Hkrati bi želeli poudariti, da ima slovenski sistem dolgo tradicijo, kar ne nazadnje tudi ni upoštevano pri predlogu. Sredstva trenutnih upokojencev so se tako porabila za izplačila predhodnih in niso nikjer naložena, saj se v skladu z družbeno pogodbo sredstva trenutnih zavarovancev porabijo za izplačilo pravic, do trenutnih zavarovancev pa ostaja zaveza, da se jim bodo pravice na podlagi že predhodno plačanih prispevkov izplačale. Avtor ne predlaga načina prehoda iz enega sistema ter kritja pravic, do katerih so posamezniki že upravičeni. Ravno tako je predvideno upokojevanje zgolj pod pogoji 40 let delovne dobe, pri čemer poudarjamo, da povprečna dejanska pokojninska doba ob upokojitvi danes ne dosega 40 let, glede na kasnejše vstope na trg dela mlajših generacij ter njihove negotove zaposlitve pa se predvideva, da vsi posamezniki tudi v prihodnje tega pogoja na bodo izpolnjevali. Predlagatelj bi moral predvideti tudi rešitve za druge primere, ki jih že sedaj krije sistem - torej kakšna bi bila upokojitev v primeru nižje delovne dobe ter kakšni bi bili ne nazadnje minimalni pogoji za pridobitev pokojnine. Ugotavljamo še, da sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne pokriva zgolj rizika nezmožnosti pridobivanja dohodka zaradi starost, temveč sistem krije tudi rizika nastanka invalidnosti ter smrti. Predlagatelj tudi slednjega pri predlogu ne upošteva.
MDDSZ še pojasnjuje, da se je s strokovnega vidika do prihodnjih potrebnih sprememb pokojninskega sistema v letu 2016 že opredelila Bela knjiga o pokojninah, v okviru katere je delovna skupina predlagala nadaljnje ohranjanje trenutnega sistema ter tudi razloge za tako ohranjanje. Bela knjiga o pokojninah je dostopna na spletni povezavi, naknadno pa so se tudi socialni partnerji sporazumeli o tem, da je potrebno tudi v nadaljevanju ohranjati solidarnosti sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa ga je potrebno prilagoditi novim družbenim okoliščinah in izzivom. Z ozirom na zapisano torej menimo, da ni mogoče slediti ureditvi predlagatelja, saj le-ta ne vsebuje več nikakršne solidarnosti med posamezniki v okviru sistema, ki pa se po mnenju MDDSZ glede na dolgo zgodovino sistema v Sloveniji mora ohranjati, o čemer so si enotni tudi socialni partnerji. Pojasnili bi tudi, da posamezniki sami za starost v večini ne bi varčevali, kar sicer predvideva predlagatelj, saj se je v preteklosti iz raziskav že ugotovilo, da gre za zagotavljanje socialne varnosti v starosti, torej za precej oddaljena obdobja in zato težje predstavljiva, ki posameznikom ne predstavlja večje skrb, poleg tega pa posamezniki, ki so že tekom aktivnega obdobja imeli nižje dohodke, ne bi imeli sredstev za dodatno varčevanje oziroma bi sredstva hitreje porabili za drug namen. V obdobju, ko bi se upokojitev bližala, pa bi bilo za varčevanje načeloma lahko že prepozno. Predlagatelj tudi ne ponudi rešitev za trenutne upokojence ter načina kritja njihovih pokojnin, poleg tega pa tudi ne upošteva, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne vsebuje zgolj rešitev za posameznike, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo, temveč tudi riziko nastanka invalidnosti ter smrti, ki sta še v večji meri vezana na solidarnostno načelo, kot pa samo starostno upokojevanje s polno pokojninsko dobo. Ravno tako ne upošteva dejstva, da posamezniki (tudi iz razlogov, na katere ne morejo vplivati) tekom aktivne dobe ne bodo dosegli 40 let pokojninske dobe.
V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) 57. člen določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med njimi tudi pokojnine, osebne pravice in praviloma niso predmet odtujitve, prenosa ali izvršbe. Z zakonom je zagotovljeno, da je pokojnina nedotakljiva.
Tako piše v zakonu. V praksi pa je to drugače. Nekdo je dal nalog, da se osebi, ki še dela, pokojnino jemlje. Kdo je lahko dal tak nalog v državi, ki naj bi bila pravna in socialna?
Če ste obvezno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino, se vam bo od dneva izpolnitve pogojev izplačevalo 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se na ta dan upokojili, vendar največ tri leta. Po treh letih se začne po uradni dolžnosti izplačevati 20 odstotkov starostne pokojnine, če ste še vedno obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas. Te osebe so tri leta prikrajšane za 60% pokojnine in nato 80% zadnji dve leti.
Upokojeni osebi, ki dela 2 uri dnevno, vzamejo 25% pokojnine. Če dela 4 ure dnevno, ji vzamejo 50% pokojnine. Če pa dela 7 ur dnevno, ji pustijo 12,5% pokojnine.
Nečesa podobnega v drugih državah ne poznajo. Na spletni strani Omrežje e-seniorji 55+ so objavljene povezave na zadevne predpise 25 držav, ki tovrstne podatke objavljajo na spletni strani (Nedotakljivost pokojnine v državah, ki so upokojencem prijazne, 30.10.2024).
Kdo je predlagal, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kateri organ in kdaj je sprejel predpis, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kje je predpis objavljen?
svetkapitala.delo.si/aktualno/evropejci-zaskrbljeni-zaradi-pokojnin-153273
Polovica vprašanih že upokojenih posameznikov iz Evrope je povedala, da po upokojitvi ne uživa več takšnega standarda kot prej, ko so še hodili v službo in za svoje delo prejemali plačo. Dva od petih evropejskih delavcev pa se zavedata, da bodo kasneje dobili manj pokojnine kot zdaj, ko dobivajo plačo in izdatno plačujejo tudi v pokojninsko blagajno. Več kot polovica Evropejcev je prepričana, da si bodo morali tudi po upokojitvi prislužiti kakšen dodaten evro ali dva, pišejo v študiji Economics and Financial Analysis ING.
Pokojnina ni socialni transfer ampak denar katerega si v aktivni delovni dobi plačeval za zagotovitev varne starosti. Tisti kateri nimajo (upravičeno) plačanih prisprevkov oziroma privarčevanih za stara leta pa bi bili opravičeni do socialnega nadomestila. Gre se za transparentnost, kjer so do denarja iz pokojninke blagajne upravičeni zgolj tisti kateri si plačujejo prispevke in sicer v ustrezname sorazmerju kolikor so vplačali toliko lahko ven dobijo!
Kaj pa če država ne izterja tega denarja od dolžnika delodajalca ker le ta ni vseh potrebnih dajatev in ne izdaja vsak mesec pri izplačilu plač vseh potrebnih rek obrazcev in posledično ne plačuje vseh davkov, prispevkov itn. Pri tem je delavec oškodovan, ker delodajalec ne plačuje vseh dajatev skladno z zakonodajo in na isti dan kot je izplačana plača. Delodajalec ima D.O.O. in samo poštni predal. In zakaj bi bilo potem tako, da je odvisno koliko je bilo plačanega za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če tega sam sitem ne nadzoruje, preganja, sankcionira oziroma dovoljuje, da se kljub računalnikom še vedno dogajajo anomalije glede tega nerednega plačevanja. Če ima D.O.O. nima nobenega premoženja na družbo in tako ne more nobeden oškodovanec (tako zaposleni kot država FURS) z nobeno izvršbo priti do denarja. Nobene spremembe zakonodaje ne naredijo takšne, da bi bila le ta učinkovita in uspešna za oškodovance in to kljub državnemu aparatu katerega imamo v Sloveniji.
In kako bo nekdo, ki živi pod mostom plačeval sploh karkoli?
Predlog se mi zdi nesmiseln, saj je vloga države da prerazdeli denar od bogatejših k revnejšim. Če pa bi vsi plačevali iste prispevke denarja ne bi bilo dovolj. Vsak naj plačuje toliko, kot je potrebno.
Jaz predlagam, da ukinemo ZPIZ. Vsak na šparaj za svojo pokojnino sam, pa bomo videli kdo bo po 40 letih kaj prišparal.
Potem moraš ukinit še ZZZS ipd, pa pustit ljudi da umirajo lačni.
Idealno je brcat ljudi da delajo, dokler so tega zmožni, potem, ko enkrat niso, ni smiselno.
Po tem predlogu bi npr. plačevali po 300 eur za naše penzijoniste, ki imajo po 1500 eur pokojnine? Tisti z minimalno plača bi si morali doplačati še okoli 150 eur za penzijo. Od kje bodo pa vzeli. Tisti ki pa imajo že polno rit vsega bi jih pa še plačno razbremenili. Saj jim bo razneslo riti.
V Australiji je tako,da vsi tisti ki si niso mogli iz bilo kašnega razloga prihraniti za pokojnino (prenizka plača,nezaposlenost, kašna katastrofa v družini itd.) tisti imajo potem enako pokojnino tisti z visokimi dohotki pa imajo prihranjeno in niso upravičeni do pokojnine in prav tako tisti ki imajo več nepremičnin itd.....
Ta računica se ne izide niti približno.
Pri bruto plači 1000 eur (kar je več kot minimalna plača), gre za pokojninsko zavarovanje cca. 250 eur.
To je samo polovica minimalne pokojnine. Tudi če upoštevamo višji delež delovno aktivnih kot upokojenih, je to še vedno manj kot 350 eur na upokojenca.
To avtomatično pomeni in dokazuje, da je sedanji pokojninski sistem nepravičen, saj temelji na zajedanju sposobnejših, ki praktično preživljajo večji del sistema.
Seveda. Samo večina ljudi tukaj ne pozna osnov ekonomije, in pač "večje plače za učiteljice!", "večje pokojnine!", "več tega", "več onega", "naj država da!" itd., brez da bi se vprašali, od kje ta denar pride.
Že zdaj samo nekaj nad 600.000 ljudi (torej skupno zaposlenih v gospodarstvu) dela in plačuje davke za vse ceste, šole, zdravnike, celotni javni sektor, pokojnine, pa do raznih vzpenjač, falconov in še neumnejših nakupov.
Sem mislil, da vsaj Burek man, ki pridiga o ekonomiji, razume o čem govori...
Ko pravi da privatni sektor "plačuje davke za vse ceste, šole, zdravnike, celotni javni sektor, pokojnine, pa do raznih vzpenjač, falconov in še neumnejših"
Tudi zaposleni v javnem sektorju plačujejo davke. Glede na to, da je povprečna plača v javnem sektorju višja, očitno plačajo v povprečju več. In tudi njihovi davki gredo za iste zadeve kot davki iz privatnega sektorja...
Lahko bi se znebili javnega sektorja in vse privatizirali in bi tudi zdravniki, šolniki... služili na trgu, Samo takrat felavci privatnega sektorja ne bi imeli več "zastonj" zdravstva, za leto šolanja otrok bi plačevali par tisoč evrov... Ne vem, če si res želimo tega.
@pubec:
Janko v realnem sektorju naredi auspuh, in firma ta auspuh proda nemcem, da ga vgradijo v nov avto. (pač en butast primer, za lažjo matematiko).
Potem tej firmi vzamejo del denarja (davek na dobiček,ddv, razne druge dajatve), delavcu nekajkrat po del denarja za prispevke (2x prispevki, enkrat na, enkrat od bruto plače, za zzzs pa za zpis, itd), pa dohodnino, pa potem, ko kupi kruh v trgovini, še DDV.
Ves ta denar, ki ga je država pobrala privatniku in delavcu tega privatnika, gre potem v državni proračun (in nekaj namenskih "stroškovnih mest", ampak dajmo poenostavit), torej v eno državno malho. In tako tudi od drugih jankotov.
In potem imamo Metko, ki dela v Državni agenciji za mešanje megle. Država iz malhe denarja, ki so jo napolnili razni Jankoti, vzame denar za Metko, ampak ji ne da vsega, ampak del tega denarja (za prispevke, davke, itd), vrne nazaj v isto malho, od kjer ga je vzela. Torej tudi davki, ki jih plača Metka so iz malhe, ki so jo napolnili Jankoti. Zdaj, to bi se dalo poenostavit, ampak država ima pač rada obračanje denarja, tako da ne more država kar vzet neto denarja za Metko, ampak vzame bruto, pa takoj vrne razliko.
In ja, seveda gre en mali delček tega denarja, ki ga na vsakem koraku obira država tudi nazaj do jankota (ko Metka kupi avto), ampak vmes je večina že pobrana.
Ko smo pa pri "zastonj" zdravstvu, je tukaj lep izračun (malce star, a vseeno):
ceckarije.si/2017/01/17/19&
Spet teorija enakih želodcev, vsi enaki, vsi revni.
Ni res trenutno se odneri pocent od plače za obvezno pokojninsko zavarovanje. Edino pošteno bi pa bilo da vsi plačujemo enako ter tudi enako prejmemo ob upokojitvi. Določila bi se minimalna zajmčena pokojnina katero b vsak prejel neglede na njegove prihodke v delovni dobi v primeru da pa bi želel imeti večjo pokojinino pa bi moral sam dodatno varčevati oziroma si z prodajo recimo neprimičnine zagotoviti finančna sredstva na stara leta.
Fer bi bilo, da bi bilo linearno - kdor je dvakrat več vplačeval v pokojninsko blagajno, dobi tudi 2x večjo pokojnino.
Praksa je eno teorija je drugo, kako bomo vsi plačevali enako, če nimamo vsi enako visokih plač?. Saj to je vse povezano z denarjem in posledično z preživetjem. Jaz bi rad plačal več, če bi tudi dobil več denarja na mesec tako pa ne morem, saj imam vsakomesečne obveznosti kot so položnice, hrana, obleka, avto in še nepredvidljive stroške ko se kaj pokvari. Na dopust pa rajši ne grem. Avto mam pa star že 14 let. Imam minimalno plačo. In zato bi bilo za vas edino pošteno da vis plačujemo enako? Res vas ne razumem od kod in kje vzeti, če so plače že tako nizke, da se s tem težko prebiješ čez mesec.
Saj to imamo že zdaj. Kolikor vplačaš v dodatno pokojninsko zavarovanje, boš tudi dobil ob upokojitvi. Da se prispevki iz obveznega zavarovanja ne akumulirajo na varčevalnem računu in se takoj nakažejo trenutnim upokojencem, je pa tudi jasno.
Ni čist res. Tisti ki zelo malo vplačujejo, potem dobijo več, tisti ki zdaj veliko vplačujejo pa dobijo relativno manj.
Torej če zdaj Ana vplačuje 200eur, Boris 400 cvetka pa 800eur, Borisova pokojnina ne bo 2x anina, cvetkina pa niti ne 4x anina niti ne 2x borisova.