Uvedba samospoznanja in samospoštovanja v OŠ
Predlagam da se uvede nov predmet v Osnovnih Šolah. Otroci se učijo o vsem, razen o tem kar je najpomembnejše ne: o njihovem samospoznanju, kdo so, kaj so, kaj hočejo pa ne. Je kot nekakšen brainwash/fiakarski sistem, ki omogoča le omejen razvoj, zato so nekateri otroci panični pred odločitvijo za srednje šole in fakse in se odločijo zakar se odločijo npr. njihovi starši ali prijatelji in se nato, ko končajo šolo sprašujejo zakaj so sploh izbrali to smer in so razočarani ker niso vedli kaj hočejo in so šli čisto v drugo smer kot so morda želeli... nekateri otroci najdejo pot, v kolikor imajo dobre in razumljive starše ki jim stojijo ob strani, a takih je zelo malo.
Zato menim, da bi moral biti v Osnovnih šolah šoloobvezen predmet o njih samih, o psihologiji, o razmišljanju, o tem kako misli vplivajo na naša življenja, prepričanja, prihodnost. O njih samih. kaj želijo hočejo, kaj jih resnično veseli. Tako malo ljudi se to vpraša in so kot nekakšne ovce ki sledijo čredi in sistemu.
Jaz sem šele pri 30.letih spoznala samo sebe kdo sem in kaj hočem. prej ne.A ni to žalostno ko bi že lahko v osnovnih šolah lahko dosegli stopnjo samozavesti in razvoja in bili prav vodeni in ne zabredli v narobe pota kot je mnogo ljudi?
Ne more 10 letni froc vedet kaj hoče pa lahko ma 20 psihologov zraven.
Zanimiva ideja, ki sproža debato o ustreznosti korpusa podajanega znanja skozi šolski sistem.
Dejansko mislim, da so določena področja znanja na katerih je danes v splošnem šolstvu (tako osnovnem kot srednjem) preveč poudarka. Pri kemiji, fiziki, zgodovini, biologiji itd. se uči otroke preveč podrobne detajle, ki po možnosti sploh niso praktično uporabni v realnem življenju. Po drugi strani pa so stvari, kot so npr. ekonomija, pravo, psihologija, sociologija, itd. ki ne dobijo nikakršne pozornosti, čeprav se nanašajo lahko na vsakdanje življenje posameznika veliko več...
Pa tudi znotraj samega predmeta so posamezne stvari povsem zgrešene. Jaz končujem študij Zgodovine, in sedaj ko sem dal faks skozi opažam, da je bilo število letnic, ki si jih je bilo potrebno zapomniti na srednji šoli veliko večje, kot število obveznih letnic na faksu. Tako dejansko otroke učimo faktografijo in suhoparne podatke, namesto da bi jih poučili o procesih, trendih razvoja, spreminjajočih strukturah skozi čas, kar je v resnici bistvo zgodovine.
S tem predlogom sem mislila to, da se otroci učijo vsega, razen o njih samih (razen pri biologiji) ne. Kako funkcionirajo itd. Jaz sem šele pri30ih letih spoznala tointo je zelo pozno. Ne rečem eni otroci ki imajo ok starše in jim stojijoob strani zatiste že gre. kaj pa zaone drugekiso prepuščeni sami sebi?kakonaj se oni znajdejo , to naj ne bi bil nek težaven predmet ampak bolj da se oni naučijo zaupati sami vase, ker jaz kot otrok nisem imela NIČ samozavesti, če bipa kakšen tak predmet všoli bil bi se saj malolažje ali velikolažje znašla.
Že tako imamo toliko predmetov, da bi imeli še enega več?
Poleg tega se strinjam z enim komentarjem, da moramo najprej sami pri sebi razčistit v glavi. V mojem primeru, smo se vsi odločili in nismo rabili imeti predmeta, kjer bi sami sebe spoznavali, da bi vedeli kam hočemo naprej.
In predmet je tudi z subjektivno vsebino in te se res ne more ocenjevati.
Če se nisi dovolj odkril v dveh mesecih, nezadostna ocena?
Samo primer. Upam, da tega ne bodo podprli.
In četudi ne bi bil ocenjen, je že vseh ur, kar jih imamo, preveč. Torej le-ta ne bi bil nič za "sprostitev"
Lp
ps.
@Carot Goku: "Pac lahko jih samo skusamo usmrjati in nauciti, kaj je prav in kaj ne."
Tole smo se učili že takoj v prvem razredu, učimo se celo življenje. Za to res ne rabi poseben predmet.
Lp
Zato bi rabli kaksne psihologe verjetno, sicer pa predmet ne rabi biti lih ocenjen, saj gre se za neko ucenje, ki res ne rabi biti ocenjeno, saj vsak clovek je drugacen in ne moramo od njih pricakovati, ter jih uciti, da so vsi enaki. Pac lahko jih samo skusamo usmrjati in nauciti, kaj je prav in kaj ne.
Mogoce bi se mogli bolj uciti o pravicah in obveznosti, ter malo razlgabljali o tem, kaj si mislijo otroci, saj vcasih oni vedo povedati vec, kot ena odrasla oseba, ki ima ze oprane mozgane in zmazan pogled na realnost.
Po mojem mnenju novi predmet nebi koristil kaj preveč. Ker najprej moraš razčistiti v glavi, kaj sem in kaj hočem biti. Če se pa nekdo vpiše v neko šolo zaradi tretje osebe, mu je pa naj čisto prav. Če bi se znali pri nas ljudje vsaj malo spoštovati in ceniti, nas nebi bilo toliko na cesti in nebi po nas vsi teptali.
Ponovno en zanimiv predlog, se pa bojim da bo tak predmet postal neko piflanje. Za tak predmet bi načeloma potrebovali usposabljanje učiteljev, če ne bi bili za to celo bolj primerni psihologi. Predlog bi bilo po mojem mnenju potrebno dopolniti oz. bolje definirati.