15. 5. 2018
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) ste nam posredovali predlog posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, ki se nanaša na uveljavitev sprememb glede možnosti izplačila odkupne vrednosti privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja v enkratnem znesku. Predlagana je sprememba zakonodaje, da se omogoči izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku, po 10 letih od vključitve v pokojninski načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17; v nadaljevanju: ZPIZ-2) so se spremenili pogoji za uveljavitev pravice do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku.
Pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku je urejena v 221. členu ZPIZ-2, ki določa, da lahko član kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (vplačila s strani delodajalca) v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
- če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
- če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.
Ureditev izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku za član individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (vplačila s strani člana) je ostala enaka, saj lahko član v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku.
Pred uveljavitvijo ZPIZ-2 je lahko zavarovanec kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja uveljavljal pravico do izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku po preteku 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt, kar se s strani predlagatelja ponovno predlaga.
Spremembe pri pogojih za uveljavitev pravice do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku za člane kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja uveljavljene z ZPIZ-2, so bile utemeljene s samima namenom dodatnega pokojninskega zavarovanja. Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je stimulirati posameznike, da že v aktivni dobi poskrbijo za dodaten vir dohodka v starosti z namenom nadomestitve izpada dohodka iz obveznega zavarovanja, ki je in bo tudi v prihodnosti posledica negativnega demografskega gibanja prebivalstva. Z nenamenskim dvigovanjem privarčevanih sredstev, ki jih je za ta namen zagotavljajo delodajalci, se omenjenega cilja ne zasleduje, zato je bil kot pogoj določeno, da lahko zavarovanci sredstva iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dvignejo šele ob uveljavitvi pravice do pokojnine v okviru obveznega zavarovanja in pod nadaljnjim pogojem, če sredstva na njihovih osebnih računih ne presegajo 5.000 eurov.
Kljub navedenemu pa je potrebno opozoriti tudi na 417. člen ZPIZ-2, kjer je urejena pravica tistih, ki so v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni na podlagi prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 9/17 – odl. US; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Za slednje je v ZPIZ-1 določeno, da lahko sredstva dvignejo po preteku 10 let od vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje. Ker gre v teh primerih za pridobljene oziroma pričakovane pravice na podlagi veljavno sklenjenih zavarovalnih pogodb je v 417. členu ZPIZ-2 jasno določeno, da ti zavarovanci obdržijo pravico do izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec po pogojih določenih po ZPIZ-1. Ta pravica se nanaša na premije, ki so bile vplačane do uveljavitve ZPIZ-2, in sredstva, ki jih je imel član na osebnem računu do uveljavitve tega zakona. S tem se s ZPIZ-2 ne posega v pridobljene in pričakovane pravice zavarovancev, prav tako pa se ne »zaklepa« sredstev, ki so jih imeli zavarovanci do uveljavitve ZPIZ-2 že na svojih osebnih računih dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Za Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev (pred preoblikovanjem Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence) je nova ureditev pogojev za izplačilo odkupne vrednosti premoženja v enkratnem znesku, ki je v skladu z določbami ZPIZ-2, začela veljati z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Pokojninskega načrta za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev (PNJUK), ki je začel veljati s 1. januarjem 2017.
Glede na navedeno na MDDSZ predloga ne podpiramo. Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z ZPIZ-2, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z uveljavitvijo predloga bi se povečalo število nenamenskih dvigov privarčevanih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja, s čimer se ne sledi cilju, da se s temi sredstvi zavarovanci zagotovijo stalen dodaten vir prihodkov v starosti.