30. 12. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s predlogom glede tujcev pojasnjujemo da se pravica do stalnega prebivališča v drugi državi Evropske Unije, prizna na podlagi zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, neprekinjeno vsaj 5 let. Če osebe izpolnjujejo ta pogoj, lahko zaprosijo za dovoljenje za stalno prebivanje, ki dokazuje njihovo pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Zakon o socialno varstvenih prejemkih namreč določa, da so uUpravičenci po tem zakonu državljani ali državljanke Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Glede predloga, da je do socialnih prejemkov upravičen vsak, ki ima najmanj 3 leta delovne dobe Z izjemo študentov, iskalcev prve zaposlitve in invalidov pojasnjujemo, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa enoten način ugotavljanja materialnega položaja upravičencev do pravic iz javnih sredstev. Pravice se uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pri ugotavljanju materialnega položaja se upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Osnovni namen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je zagotavljanje enake obravnave glede na materialno stanje osebe oziroma družine.
TUJCI
Republika Slovenija je dne 25. 1. 2019 prejela uradni opomin Evropske komisije (EK) zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz točke (e) prvega odstavka in četrtega odstavka 12. člena Direktive 2011/98/EU. EK ugotavlja, da so določbe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v nasprotju z zgoraj navedeno direktivo. Direktiva določa pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti, kakor so opredeljena z Uredbo (ES) o koordinaciji sistemov socialne varnosti št. 883/2004. Eno od teh področij je tudi področje družinskih dajatev (nekatera druga so npr. dajatve za starost, dajatve za invalidnost, dajatve za brezposelnost...). V Sloveniji poznamo naslednje družinske dajatve: starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek (pogoj za slednjo pravico je že sedaj začasno prebivališče otroka), dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih namreč za večino pravic do družinskih prejemkov zahteva (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) pogoj stalnega prebivališča otroka in/ali enega od staršev, le za pravico do otroškega dodatka je pogoj stalno ali začasno prebivališče. Neskladnost slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU, ki nam jo v opominu očita Evropska komisija, je Republika Slovenija odpravila z nekaterimi določbami novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je bila sprejeta na seji Državnega zbora dne 18.12.2019, veljati pa naj bi začela 1. Januarja 2020.. V noveli ZSDP bodo zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU pravice do družinskih prejemkov vezane na prijavljeno (stalno ali začasno) prebivališče enega od staršev in/ali otroka in ne več na stalno prebivališče.
BREZPOSELNI
Za pridobitev pravice do otroškega dodatka je v 73. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določen pogoj, da mora imeti otrok prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji (stalno ali začasno) in dejansko živeti v Republiki Sloveniji.
Menimo, da predlagan dodaten pogoj (vsaj tri leta delovne dobe) ne bi bil skladen z Ustavo. Pogoj delovne dobe ni okoliščina, ki bi kazala na socialni položaj staršev, ki so dolžni otroka preživljati. Za pridobitev pravice do otroškega dodatka pomeni odločilno okoliščino dosežena raven dohodka na družinskega člana. Ureditev, ki bi pogojevala pridobitev pravice do otroškega dodatka s predhodno doseženo delovno dobo staršev, tako ni v razumni povezavi s predmetom urejanja in bi bila takšna ureditev v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave).
VELIKE DRUŽINE:
Otroški dodatek je po trenutni ureditvi vezan na cenzus, to pomeni, da je odvisen od dohodkov in premoženja družine. Znesek otroškega dodatka je odvisen od uvrstitve v dohodkovni razred in se povečuje s številom otrok v družini.
Dohodkovni razred | Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) | Znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (v eurih) | Znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta (v eurih) |
1. otrok | 2. otrok | 3. in naslednji otrok | 1. otrok | 2. otrok | 3. in naslednji otrok |
1 | do 188,02 | 117,05 | 128,75 | 140,47 | 117,05 | 128,75 | 140,47 |
2 | nad 188,03 do 313,37 | 100,08 | 110,63 | 121,12 | 100,08 | 110,63 | 121,12 |
3 | nad 313,38 do 376,05 | 76,27 | 85,25 | 94,19 | 76,27 | 85,25 | 94,19 |
4 | od 376,06 do 438,72 | 60,16 | 68,64 | 77,28 | 60,16 | 68,64 | 77,28 |
5 | od 438,73 do 553,63 | 49,19 | 57,41 | 65,57 | 49,19 | 57,41 | 65,57 |
6 | od 553,64 do 668,53 | 31,17 | 39,01 | 46,81 | 31,17 | 39,01 | 46,81 |
7 | od 668,54 do 856,56 | 23,38 | 31,17 | 39,01 | 29,52 | 37,31 | 50,84 |
8 | od 856,57 do 1.034,14 | 20,36 | 28,16 | 35,95 | 23,43 | 31,23 | 40,85 |
PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV
Avstrija
Starost: splošno do 18 let (nekatere izjeme do 24 let ali dlje)
Višina:
0-3 leta 114 EUR
3-10 let 121,90 EUR
10-19 let 141,50 EUR
19+ let 165,10 EUR
Za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo: 155,90 EUR na mesec dodatno
Za družine z dvema otrokoma 7,10 EUR za vsakega otroka dodatno
Za družine s tremi otroki 17,40 EUR za vsakega otroka dodatno
Za družine s štirimi otroki 26,50 EUR za vsakega otroka dodatno
Za družine s petimi otroki 32 EUR za vsakega otroka dodatno
Dodatno za velike družine: 20 EUR na mesec za tretjega in nadaljnje otroke, če obdavčljivi dohodek družine v preteklem letu ne presega 55.000 EUR.
Minimalna plača v letu 2018: od 1.200,00 EUR dalje
Povprečna plača v letu 2018: 3.632,00 EUR
Nemčija
Starost: 18 let (izjemoma do 21 let)
Višina:
Prvi otrok 194 EUR
Drugi otrok 194 EUR
Tretji otrok 200 EUR
Četrti in naslednji otrok 225 EUR
Ni višjih zneskov glede na starost otroka.
Minimalna plača v letu 2018: 1.619,00 EUR (9,2 EUR/uro)
Povprečna plača v letu 2018: 3.899,00 EUR
Švedska
Starost: 16 let (podaljšanje, če se redno šola)
Višina: 129 EUR
Dodatno za družine z več otroki:
15 EUR za drugega otroka
75 EUR za tretjega otroka
179 EUR za četrtega otroka
129 EUR za petega in naslednje otroke
Minimalna plača v letu 2018: nima predpisane
Povprečna plača v letu 2018: 3.340 EUR
Estonija
Starost 16 let (19 let, če se redno šola)
Višina:
Prvi in drugi otrok 60 EUR
Tretji otrok 100 EUR
Za družine s 3-6 otroki dodatno 300 EUR na mesec
Za družine s 7+ otroki dodatnih 400 EUR na mesec
Minimalna plača v letu 2018: od 500,00 EUR dalje
Povprečna plača v letu 2018: 1.291,00 EUR
Tudi v drugih državah Evropske Unije otroški dodatek nikjer ni omejen na največ dva otroka. Ker je pravica do otroškega dodatka pomemben del družinske politike, je po našem mnenju pomembno, da so do nje upravičeni starši za vsakega otroka v družini.