Trgovci in delo med vikendi- rešitev
V trgovinah in trgovskih centrih bi lahko med vikendi delali ljudje / trgovci , ki so na zavodu. Prepričan sem da kakšne starejše trgovke ali trgovci , ki jim malo manjka do upokojitve in so brezposelni bi z veseljem delali soboto in nedeljo še vedno prejemali socialno podporo zraven pa še zaslužili nekaj dodatno za delo med vikendi. To bi bila neka naknadno dorečena oblika zaposlitve kjer bi ljudje iz borze dobili možnost da se dokažejo ali dopolnijo kvoto za upokojitev.
1.Delodajalec bi lahko imel odprto trgovino med vikendi. 2.Ljudje bi poleg socialne podpore lahko zaslužili še dodatno za lažje preživetje ali se dokazali in se mogoče zaposlili za redno. 3.Starejši bi polnili delovno dobo za upokojitev. 4.Država bi spet pobrala svoj davek. 5.Redno zaposleni bi bili vikende prosti in bi lahko čas preživeli z družino ipd. 6.V kolikor bi delo zavrnil se ti ukine socialna podpora kar pomeni, da bi se znebili lenuhov.
Mogoče tukaj kot sem opisal ni vse idealno verjamem pa da se da iz tega potegnit kakšna dobra zadeva za vse 4 strani (država , delodajalec, redno zaposleni, nezaposleni).
Problem je že v osnovi s plačilnimi razredi, ki so preživeti, zgrešeni in nečloveški.
65 plačilnih razredov, razlike v plačilu za opravljanje dela vsaj do cca. x10 (recimo eden 500 EUR, drugi 5000 EUR).
Primer: Delavec za delo v nedeljo dobi 50% višje plačilo, na primer 7,5 EUR na uro, namesto 5 EUR na uro (kot dobi sicer). Med tem nek direktor, ki ima recimo plačano preračunano recimo 50 EUR na uro, dobi v nedeljo plačano 75 EUR na uro.
- Eden dobi za delo v nedeljo 2,5 EUR več, drugi 25 EUR več!
Pomeni, da je delo enega človeka v nedeljo ali med prazniki lahko tudi 10x bolj nagrajeno, kot delo drugega, četudi sta se oba za nedeljo odrekla bivanju z družino, sorodniki ipd. Četudi brez obeh podjetje ne bi moglo delovati oz. sta za podjete neobhodna oba.
Torej četudi pri nizko plačanih delavnic obračamo teh nekaj EUR gor ali dol, dokler ne rešimo bistvene težave je vse zgolj kozmetični popravek, ki ne spreminja dejanskega blagostanja ljudi v državi oz. zgolj poglablja revščino ter razlike med premožnimi in revnimi.
Koliko je vredna ura življenja? 5 EUR ali je neprecenljiva?
Če je odgovor neprecenljiva, se lahko vprašamo zakaj družba namenja tako veliko ljudem tako malo plačila za opravljanje dela, med tem ko nekaterim mnogo preveč?
Naj ponovim, če bi na primer snažilke in komunalni delavci štrajkali teden ali dva, bi dejansko bolje razumeli vrednost dela, ki ga opravljajo.
Tudi v ponedeljek je en nagrajen 10x več kot drugi. Pa kaj.
Nihče nobenega od njiju ne sili tam delat. Je pa res lažje na trgu dela dobit delavca za filat police za 5 eur na uro, kot sposobnega direktorja za 50.
Ura življenja je vredna točno tolikor, za kolikor ti jo uspe prodati. Če govorimo o financah seveda.
Burek Man, praviš "pa kaj"!
..pa nič, če rajši živiš v družbi v kateri je merilo zakon močnejšega, pa naj bo, samo smiselno se je zavedati, da slej ko prej pride močnejši, uspešnejši, inteligentnejši, iznadljivešji, ipd. od tebe, ali od tebi dragih ljudi. In potem boš morda ti tisti, ki bo iskal in potreboval družbeno pomoč in bolj pravične okoliščine.
..pa nič, če rajši živiš v družbi v kateri je merilo zakon močnejšega,
ne pa razumevanje potreb drugega človeka, spoštovanje drugega človeka in njegovega dela, sočutje, delovanje v smeri zdrave prihodnosti družbe, v kateri so razlike med ljudmi v dobrobiti majhne, v kateri se ljudje počutijo med seboj enako vredne, v kateri nekateri navkljub zaposlitvi ne životarijo, in, če ti sam nikoli nisi občutil revščine ali revščine drugih ljudi, morda prijateljev, potem je zate razumljivo pa kaj.
Seveda "lahko" vsak pusti službo, a ljudje imajo doma lačne otroke, bolne starše, ki jih je potrebno vzdrževati, želijo doprinesti družbeni blaginji itn.
> Burek Man, praviš "pa kaj"!
Tako je.
Živim v svobodnem svetu kjer vsak lahko svoje delo ceni kolikor hoče, in vsak lahko svoj denar zapravi za kar hoče (seveda po tem, ko država vzame svoj prevelik harač).
Torej en vodovodar lahko svojo delovno uro oceni na 10.000eur. Super, živimo v svobodnem svetu. Ko bo nekdo potreboval vodovodarske usluge bo pogledal ponudbo, in ker ne bo želel plačati nekaj deset tisoč evrov za menjavo wc kotlička, bo pač poklical drugega vodovodarja, ki je ceno svojega dela ocenil bolj realno. Kljub temu, da prvi vodovodar svoje delo zelo ceni (finančno), tega denarja pač ne bo dobil, ker bodo to delo opravili drugi.
Če bi živeli v svetu kjer je vsak drugi človek vodovodar, bi cena vodovodarjem padla na nek minimum. Če bi živeli v svetu kjer bi vodovodar bil samo en, bi bili primorani plačat tudi 10.000eur, ali pa hoditi "za grmovje".
Tako da, vsak deluje popolnoma naravno, in si želi čimveč denarja, in čimceneje priti skozi. Zato hodimo v diskonte, zato kupujemo po akcijah, razprodajah, zbiramo kupončke, in zato tudi v službi težimo šefom za višje plače, ko to ne gre več, menjamo službe, se izobražujemo in teramo dalje.
Tako je tudi pri ostalih delih. Čistilk je recimo ogromno na voljo, in cena je nizka. Tudi če ena izmed njih ceni svoje delo na 10.000eur, tega ne bo dobila. Inženirjev določenih strok je recimo premalo, in imajo plače nekajkratnik povprečne plače v sloveniji. Potrebuješ programerja? Ponudiš minimalca, pa se ne javi nihče. Ponudiš jurja bruto, nihče. Ponudiš dva jurja bruto, dobiš kakega študenta ali svežega diplomanta ali pa šalabajzerja. Sposobni so pa pač dražji, in delajo verjetno že drugje. Torej moraš ponudit več, kot dobijo drugje (ali denarno, ali z boljšimi pogoji dela), da pridejo delat k tebi.
Kupuješ edinstveno umetnino? Imaš na voljo samo še dražbo, pa kdo da več. Kupuješ kruh, pa ti je vseeno kak je, samo da lahko narediš sendvič, pač vzameš najcenejšega. Trg, ponudba, povpraševanje.
Lahko pa seveda vmešaš državo, kot se je dogajalo po raznih komunističnih strorevinah (tudi v jugi, pa venezueli trenutno, ipd), kjer država določi ceno kruha pod tržno, in ves kruh stane skoraj nič. a ga ni nikjer za kupit. Ali pa določi ceno nad tržno, in ljudje ne kupuejo več kruha, police pa polne.
Veliko poklicev je, ki MORAJO delati ob nedeljah in praznikih in ne delajo cirkusa. Rešitev je v plačilu za delo in ne zapiranju. Pošteno bi bilo, da imajo tudi v cerkvi en dan zaprto - morda na nedeljo. Sedaj pa bom deležna minusov za ta predlog.
Od mene plus, sicer pa je omejevanje dela samo enega poklica diskriminacija ostalih, recimo gostinskih in tugističnih delavcev, ki še vedno morajo delati ob nedeljah. Ali so natakarice manjvredne od trgovk???
Se pravi po tvoje so vsi do zadnjega, ki so na zavodu pošteni in ni niti ene osebe ,ki izigrava dobroto socialne države? Če odgovoriš pritrdilno bom sam svojemu zakonu / predlogu rekel NE. Pa vem da ne moreš odgovoriti pritrdilno tako , da reciva bobu bob. Kar se tiče lenuharjenja, če je nekdo lenuh in ga poimenuješ lenuh je isto kot bi lopovu očital ,da je lopov ali je potem tudi to poniževalno , nemoralno, pavšalno? Pa v bodoče prosim ,da se potrudiš in pišeš čitljivo ,ker imaš več pravopisnih napak kot tujci ,ki se učijo našega jezika šele pol leta. Hvala.
>Koliko zaslužiš, toliko manj socialne :)
Tako, da se žal samo nedelje ne izplačajo.
Nedeljsko delo trgovin je en tak nateg, da večji ne bi mogel biti. Ogromno poklicev dela ob nedeljah, pa je vsem ok, od policistov in zdravnikov, pa do kelnarjev, novinarjev, taksistov, itd.
Kar je problem je, da ljudje imajo Xeur denarja, ki ga bodo zapravili za razne stvari, in ob različnih dnevih in urah, v različnih trgovinah kupujejo različne stvari. Izkaže se, da ob nedeljah zapravljajo malo manj; ne toliko, da bi bile trgovine v minusu, a manj, kot bi si želeli prodajalci, zato je to idealen dan za "žrtvovanje". Tukaj je seveda govora o večjih trgovskih centrih in velikih prodajalcih, in ne lokalni trgovinici za po kruh in mleko.
Seveda obstaja možnost, da se ena trgovska veriga (npr. Mercator) odloči, da bo ob nedeljah trgovine zaprl, a problem je, da bodo te stranke še vedno trošile denar, in bodo na račun zaprtega mercatorja imeli drugi (odprti) trgovci profit (špar, leclerc, tuš,...). Tega pa noben noče, sosedova krava gor ali dol.
Obstaja tudi možnost, da se trgovci med sebo kartelno dogovorijo, da bodo ob nedeljah zaprti, a čim se pojavi prvi, ki se dogovora ne bo držal, bo pobral vse stranke in profit od vseh ostalih. In tega se seveda vsi bojijo, ker v biznisu ni "zaupanja na lepe oči".
In kaj naredijo... zaigrajo na socialno noto, uboge delavke, ne morejo ob nedeljah ven na izlet, da jim strežejo kelnarce, naj država uvede za vse trgovce, da morajo biti ob nedeljah zaprti. Naj bo "kriva" država. Torej, en dan manj v tednu, 10% prodajalk lahko odpustijo, potrošniki bodo pa še vedno zapravili približno isto denarja kot dozdaj, a stroški za prodajalce bodo nižji, ker bodo to naredili v 6ih dnevih namesto 7ih tedensko.
Prava rešitev za problem nedeljskega dela bi bila enostavno zvišanje urne postavne za nedeljsko delo, in da se ta dodatek upošteva nad(!) minimalcem (torej da ni pogodba za 400eur mesečno, pa dodatki na 600, pa dodek na minimalca, ampak minimalec + dodatek za nedeljsko delo). Naj bo torej urna postavka za nedeljsko delo (za vse, ne samo prodajalke) pač primerno višja, pa se bodo ljudje še grebli, kdo bo delal v nedeljo. Arbitrarno prepovedovanje nečesa samo zaradi imena dneva v tednu, samo za en poklic je pa butasto.
Nemoreš primerjat policijo , zdravstvo ipd ker teh ljudi ni na zavodu se pa popolnoma strinjam , da se jim delo ob vikendih primerno plača. Jst sem izpostavil trgovine drugače pa lahko to leti še na razne proizvodnje ipd kjer jim te ure natlačijo v minimalca tako da ima realno 400e plače pa 200e za ure med vikendi kar pa je totalna svinjarija.
Naj se navežem še na "lenuhe" veliko ljudi na zavodu se spretno izogiba zaposlitvi dejansko pa delajo na črno ali pa še to ne če kakšni mladi še živijo pri starših. Sigurno nekdo po 20 letih delovne dobe želi čimprej iz zavoda in ponovno na delo in ravno taka oseba bi z veseljem delala vikende , da bi zaslužila še kaj poleg socialne podpore in se mogoče tudi zaposlilla če bi se izkazala kot dober delavec.
kako lahko nekoga ozmerjaš z lenuhom ! koliko je takih katerim je država z svojo zakonodajo onemogočila delo, nekateri imajo SP-je in pobrero ves kšeft tistim kateri bi morali ta kšeft dobiti. Niso pa ne dorasli ne sposovbni za delo katero opravljajo na destinacijah kjer bi morali biti zaposleni ti , ki to znajo in zmorejo.
Ta izhava je tako neodgovorna, pavšalna in ponižujoča. Kaj bi pa bilo če bi se tebe vzelo pod drobnogled in to na taki pavšalnbi način.
Ta predlog je žaljiv, posega v pravice in osnovne svoboščine človeka in diskriminatoren. Podjetja katera ne morejo plačati delavcev pošteno ne morejo pbstajati. Poslovodni organi ne morejo imeti trikratnika plače najslabše plačanega delavca, če je ta pod pragom revščine. Tako "zaposlovanje ima samo en skupni imenovalec : SUŽENJSTVO.
Če pa želi nekdo delati v nedeljo od trgovcev potem pa mora glede na delovni čas in praznike ter podobno biti ura vrednotena vsaj trikratno če ne že več. Ne pa da si nekdo mane roke ob tem !
Ta predlog je brez moralne odgovornosti, pavšalen,, avtor ne pozna nekaterih definicij pojmov nanašajoč se na izkoriščanje, temelne človekove pravice ter nedotakljivost, !
Lahko pa nekoga ki je nazavodu zaposlijo za nedoločen čas !
Ojojoj
> kako lahko nekoga ozmerjaš z lenuhom ! koliko je takih katerim je država z svojo zakonodajo onemogočila delo,
Koliko?
>nekateri imajo SP-je in pobrero ves kšeft tistim kateri bi morali ta kšeft dobiti.
Kaj pa je tako dobrega pri SP-ju? Odpreš ga v 15ih minutah, zakaj ga potem vsi nimajo, če je tako lepo SP-jevcem?
>Niso pa ne dorasli ne sposovbni za delo katero opravljajo na destinacijah kjer bi morali biti zaposleni ti , ki to znajo in zmorejo.
Kdo to? Kašnih destinacijah? Kake so to firme, ki najemajo in plačujejo nesposobne ljudi? Kolikor jaz vem, take hitro propade.
> Ta izhava je tako neodgovorna, pavšalna in ponižujoča. Kaj bi pa bilo če bi se tebe vzelo pod drobnogled in to na taki pavšalnbi način.
Torej praviš, da ni nobenega lenuha na zavodu, ki se mu ne da delat, in/ali dela zraven na črno?
> Ta predlog je žaljiv, posega v pravice in osnovne svoboščine človeka in diskriminatoren.
Kako? Kakšne pravice in svoboščine? Če ti družba plačuje denar za nič dela, moraš pač kaj tudi naredit za to. Ostali ljudje hodijo v službo, da so nekateri lahko na sociali, in če se ponudi možnost, da se te na sociali zaposli, zakaj pa ne?
>Podjetja katera ne morejo plačati delavcev pošteno ne morejo pbstajati.
Pošteno je točno toliko, za kolikor se zmenita delodajalec in delavec od podpisu pogodbe.
>Poslovodni organi ne morejo imeti trikratnika plače najslabše plačanega delavca, če je ta pod pragom revščine.
Seveda lahko. Delavec podpiše pogodbo, direktor tudi. Noben ni tam pod prisilo.
>Tako "zaposlovanje ima samo en skupni imenovalec : SUŽENJSTVO.
Kako suženjstvo? Saj dobiš plačo? Pa odpoved lahko tudi daš. Lahko tudi odpreš svojo firmo, in si sam svoj delodajalec. Te kdo kaj sili? Edina "prisila" je, da če te družba plačuje (s socialo), da narediš kar je le možno, da si najdeš službe. Če ne delaš, in ne potebuješ sociale, te nihče ne sili v nič.
> Če pa želi nekdo delati v nedeljo od trgovcev potem pa mora glede na delovni čas in praznike ter podobno biti ura vrednotena vsaj trikratno če ne že več.
Zakaj 3x? Zakaj ne 2x, pa vprašaš kdo bi delal za 2x? Pa če se jih javi zadosti, je to to. Poglej koliko študentov čez teden študira, pa bi bili veseli 2x urne plače (ali pa 1.5x) za tedensko delo ob vikendih.
>Ne pa da si nekdo mane roke ob tem !
Kdo si mane roke ob tem? Delavci, ker dobivajo plačo?
> Ta predlog je brez moralne odgovornosti, pavšalen,, avtor ne pozna nekaterih definicij pojmov nanašajoč se na izkoriščanje, temelne človekove pravice ter nedotakljivost, !
Kakšna moralno odgovornost? No naštej te pojme, mene tudi zanimajo. In o kakšnih človekovih pravicah ti? In nedotakljivosti? Saj ti nihče nič noče.
> Lahko pa nekoga ki je nazavodu zaposlijo za nedoločen čas !
Pa saj jih, stalno. Saj je večina ljudi kar lepo zaposlenih.
Razlog: neprimerne besede