Hrvaške kazni ribičem v Piranskem zalivu

Predlog

Ne razumem, zakaj Slovenija plačuje odvetnika, ki zastopa naše ribiče in vlaga pritožbe na kazni, ki jim jih izreka Hrvaška zaradi ribolova v "hrvaškem" morju. Hrvaška plačil teh kazni ne more izterjati brez sodelovanja slovenskih organov. Jasno je, da Slovenija mora spoštovati mednarodne oz. evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči, vendar ji v tem primeru ni treba - in po mojem mnenju tudi ne bi smela - pristati na izterjavo, saj meja, na katero se sklicuje Hrvaška, nikoli ni bila določena in zato tudi izrečene kazni nimajo nobene pravne podlage. Drugače je v primeru kazni, ki jih izreka Slovenija hrvaškim ribičem, saj te temeljijo na pravno zavezujoči odločbi arbitražnega sodišča.

Menim torej, da bi morali slovenski ribiči plačilne naloge preprosto zavreči, seveda ob jasnem zagotovilu naše države, da ne bo sodelovala pri izterjavi.

Pojasnilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz katerega je razvidno, da sistemska rešitev za to področje že obstaja.

V skladu s tretjim odstavkom 7. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je Republika Slovenija v šestih mesecih po sprejetju arbitražne razsodbe tj. do 29. decembra 2017 ukrenila vse potrebno za njeno izvajanje. Pri tem je bilo stališče Republike Hrvaške ves čas jasno t.j. nepriznavanje arbitražne razsodbe, s tem pa je bilo možno tudi predvidevati konkretne težave ljudi na terenu, med drugimi tudi s področja morskega ribištva. Pri vsem tem je Vlada RS želela zagotoviti zaščito svojih državljanov, torej tudi slovenskih morskih gospodarskih ribičev. Na podlagi 21. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS, št. 69/17) je Vlada RS tako sprejela Uredbo o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem (Uradni list RS, št. 76/17), v kateri je v prvi vrsti zagotovljena široka pravna zaščita slovenskih ribičev, zoper katere je pred organi Republike Hrvaške, kljub opravljanju dejavnosti morskega gospodarskega ribolova v skladu z razsodbo, uveden prekrškovni ali kazenski postopek. Če namreč določen državni ali javni organ sproži zoper stranko postopek, ki se zaključi z nekim aktom, je pritožba možna na organ, ki je akt izdal ali temu organu neposredno pravno-materialno nadrejen organ, določen v predpisih ali pa je možna kakšna druga oblika pravnega varstva (npr. postopek pred sodiščem). Če stranka ne izkoristi vseh danih pravnih možnosti na nacionalni ravni organa, ki je postopek pričel, tudi ne more sprožiti nobenega pravnega postopka nad nacionalno ravnjo (npr. pred evropskimi sodišči). Skratka tudi, če se državi ne strinjata o jurisdikciji določenega območja za fizične ali pravne osebe lahko nastajajo težave - pravne posledice (globe, kazni, prepoved vstopa v državo, itd.), ki jih je Vlada RS z omenjeno uredbo poskušala minimizirati z vidika svojih državljanov, v konkretnem primeru z vidika morskih gospodarskih ribičev, ki svojo dejavnost opravljajo v območju, ki je pod suverenostjo RS, a je hkrati območje spora z vidika sosednje države.

Poleg pravne pomoči pa je Vlada RS v skladu z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS, št. 69/17) ribičem zagotovila tudi finančno pomoč zaradi morebitnih zapletov pri ribolovu v morskih vodah Republike Slovenije v skladu z arbitražno razsodbo, in sicer dve obliki pomoči:

a) ko bi pri ribolovu v morju pod suverenostjo Slovenije utrpeli materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, ki jo je povzročilo tuje plovilo, se ribiču zagotavlja nadomestilo v višini nastale materialne škode.

b) finančno nadomestilo ribičem zaradi izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju Slovenije v obdobju dveh let od začetka uporabe interventnega zakona, če je bilo za ribiško plovilo iz dovoljenja za gospodarski ribolov v letih od 2014 do 2016 oddanih skupaj vsaj 46 ladijskih dnevnikov. To nadomestilo se uveljavlja z vlogo za obdobje šestih mesecev in znaša 250 EUR na vsak dopolnjen meter dolžine ribiškega plovila za obdobje šestih mesecev.

Za več informacij:

Komentarji

Nalagam ...