3. 2. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Na Ministrstvu za javno upravo si izredno prizadevamo za odpravo birokratskih postopkov in razbremenjevanja tako poslovne populacije kot državljanov. Pri tem poenostavljanju uvajamo različne koristne digitalne rešitve, vendar pa lahko predlogu državljana sledimo zgolj v določenem delu.
Za proces priprave predpisov je izrednega pomena transparentno sodelovanje čim širše javnosti pri njihovi pripravi, kakor tudi transparentnost objav predpisov, ki so državljanom čim lažje dosegljivi. Z namenom sodelovanja pri pripravi predpisov je državljanom že na voljo spletno mesto eDemokracija, kjer se objavljajo osnutki predpisov, ki so v pripravi, in sicer z namenom, da se lahko javnost z njimi seznani in sodeluje pri oblikovanju končnih rešitev. Vsi čistopisi sprejetih predpisov so tudi objavljeni na enem mestu, in sicer v Registru predpisov - PISRS, ki ga vodi Služba Vlade RS za zakonodajo.
Na Ministrstvu za javno upravo tako povezujemo obstoječe baze podatkov že od leta 2009 naprej z interoperabilnostnimi gradniki, s katerimi skušamo obvladovati podatkovne tokove. Pri tem še posebej izpostavljamo interoperabilnostni gradnik z imenom Pladenj, s katerim povezujemo podatkovne storitve, ki jih obstoječi registri izpostavljajo, in sicer za potrebe posamičnih informacijskih rešitev s ciljem doseči enkratni zapis. V tej luči ugotavljamo, da so preko enega samega API-ja, ki ga izpostavlja interoperabilnostni gradnik Pladenj, dostopni skoraj vsi pomembni podatki iz bazičnih in ali izvedenih registrov/baz, skladno s smernicami in priporočili Informacijskega pooblaščenca na temo povezovanja podatkovnih zbirk.
Poleg tega v okviru posebne raziskovalne naloge vzpostavljamo »semantični analizator«, s katerim želimo analizirati predvsem predpise na področju zakonodaje, ki se nanaša na podatkovne opise v povezavi z registri.
Nadalje menimo, da je predlog razvoja sistema za avtomatizacijo države, ki bi deloval kot narekujejo zakoni (kljub dobronamernosti), precej nerealen. V državni upravi se ves čas trudimo, da se večina podatkov pridobiva iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, torej se podatki iz obstoječih baz podatkov med seboj izmenjujejo, kar pomeni, da se s tem ne obremenjuje vlagateljev. V smeri čim bolj avtomatiziranega odločanja na ravni države se že sedaj sledi v kar nekaj primerih, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja državljanov, kot so recimo dohodninske odločbe, ki jih državljani ne potrebujejo več vlagati oziroma izpolnjevati, ampak jim jih pred-izpolnjene pošlje Finančna uprava. Prav tako se tej logiki sledi tudi pri uveljavljanju določenih pravic iz javnih sredstev, kjer državljan poda prvo vlogo za uveljavljanje pravice (npr. otroški dodatek), v nadaljevanju pa mu tega več ni potrebno početi, ampak se pravice vsakoletno samodejno obnavljajo (ni potrebe po vsakokratni vlogi), temveč državljan prejme že pred-izpolnjen informativni izračun (vlogo oddaja le v primeru sprememb).
Kljub temu, pa Ministrstvo za javno upravo načrtuje v naslednji finančni perspektivi (gre za projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev) vzpostaviti projekt z naslovom »EKO sistem pametne države«, s katerim ciljamo na »algoritemsko podprto odločanje«, v skladu z novo nastajajočo Strategijo umetne inteligence oziroma programa uvajanja umetne inteligence.
Na koncu poudarjamo, da se bomo z vidika odprave administrativnih ovir in učinkovitega javnega servisa še naprej trudili k uvajanju preprostejših in digitalno podprtih postopkov, ki bodo državljane čim manj obremenjevali, vse s ciljem, da svoje pravice uveljavljajo čim hitreje in na najpreprostejši način.