3. 2. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
Na Ministrstvu za javno upravo si izredno prizadevamo za odpravo birokratskih postopkov in razbremenjevanja tako poslovne populacije kot državljanov. Pri tem poenostavljanju uvajamo različne koristne digitalne rešitve, vendar pa lahko predlogu državljana sledimo zgolj v določenem delu.
Za proces priprave predpisov je izrednega pomena transparentno sodelovanje čim širše javnosti pri njihovi pripravi, kakor tudi transparentnost objav predpisov, ki so državljanom čim lažje dosegljivi. Z namenom sodelovanja pri pripravi predpisov je državljanom že na voljo spletno mesto eDemokracija, kjer se objavljajo osnutki predpisov, ki so v pripravi, in sicer z namenom, da se lahko javnost z njimi seznani in sodeluje pri oblikovanju končnih rešitev. Vsi čistopisi sprejetih predpisov so tudi objavljeni na enem mestu, in sicer v Registru predpisov - PISRS, ki ga vodi Služba Vlade RS za zakonodajo.
Na Ministrstvu za javno upravo tako povezujemo obstoječe baze podatkov že od leta 2009 naprej z interoperabilnostnimi gradniki, s katerimi skušamo obvladovati podatkovne tokove. Pri tem še posebej izpostavljamo interoperabilnostni gradnik z imenom Pladenj, s katerim povezujemo podatkovne storitve, ki jih obstoječi registri izpostavljajo, in sicer za potrebe posamičnih informacijskih rešitev s ciljem doseči enkratni zapis. V tej luči ugotavljamo, da so preko enega samega API-ja, ki ga izpostavlja interoperabilnostni gradnik Pladenj, dostopni skoraj vsi pomembni podatki iz bazičnih in ali izvedenih registrov/baz, skladno s smernicami in priporočili Informacijskega pooblaščenca na temo povezovanja podatkovnih zbirk.
Poleg tega v okviru posebne raziskovalne naloge vzpostavljamo »semantični analizator«, s katerim želimo analizirati predvsem predpise na področju zakonodaje, ki se nanaša na podatkovne opise v povezavi z registri.
Nadalje menimo, da je predlog razvoja sistema za avtomatizacijo države, ki bi deloval kot narekujejo zakoni (kljub dobronamernosti), precej nerealen. V državni upravi se ves čas trudimo, da se večina podatkov pridobiva iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, torej se podatki iz obstoječih baz podatkov med seboj izmenjujejo, kar pomeni, da se s tem ne obremenjuje vlagateljev. V smeri čim bolj avtomatiziranega odločanja na ravni države se že sedaj sledi v kar nekaj primerih, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja državljanov, kot so recimo dohodninske odločbe, ki jih državljani ne potrebujejo več vlagati oziroma izpolnjevati, ampak jim jih pred-izpolnjene pošlje Finančna uprava. Prav tako se tej logiki sledi tudi pri uveljavljanju določenih pravic iz javnih sredstev, kjer državljan poda prvo vlogo za uveljavljanje pravice (npr. otroški dodatek), v nadaljevanju pa mu tega več ni potrebno početi, ampak se pravice vsakoletno samodejno obnavljajo (ni potrebe po vsakokratni vlogi), temveč državljan prejme že pred-izpolnjen informativni izračun (vlogo oddaja le v primeru sprememb).
Kljub temu, pa Ministrstvo za javno upravo načrtuje v naslednji finančni perspektivi (gre za projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev) vzpostaviti projekt z naslovom »EKO sistem pametne države«, s katerim ciljamo na »algoritemsko podprto odločanje«, v skladu z novo nastajajočo Strategijo umetne inteligence oziroma programa uvajanja umetne inteligence.
Na koncu poudarjamo, da se bomo z vidika odprave administrativnih ovir in učinkovitega javnega servisa še naprej trudili k uvajanju preprostejših in digitalno podprtih postopkov, ki bodo državljane čim manj obremenjevali, vse s ciljem, da svoje pravice uveljavljajo čim hitreje in na najpreprostejši način.
Dobro si predlagal; iz družbene pogodbe v pametno pogodbeno utemeljeno in organizirano pravno - državno organizacijo.
- mislim pa, da bo treba za to še malo počakati
Slej ko prej po malo in malo pa se, zelo očitno opazno, pomikamo v to smer kot navajaš - v smer Digitalizacije (eUprava, eRačuni, eZdravstvo, eVem, e, ... itd.).
Za smart oz. eDržavo in ePravo bo pa potrebno še malo stestirati, nadgraditi (tehnično kot konceptualno) informacijsko tehnološe inovacije.
- - Ko bo AI še malo napredoval ... bodo pa možne dejanske avtonomne državne organizacije in avtomatizirano, v neki meri, pravo. Predvidevam, da se bo to slej ko prej tudi zgodilo, v relativno bližnji prihodnosti.
Vprašanje pa je potem, ob zavedanju možnosti AI, da Homo Sapiensa lahko tako ali drugače preusmeri v evolucijsko slepo ulico; Četudi je možnost zelo zelo nizka, - kaj potem?
Računalnik ne bi znal izluščiti goljufivih namenov ljudi, če bi uporabljal le korelacije podatkov. Predpisi so že zdaj dosegljivi preko spleta. Večkrat sem že napisal, da bi sodni sistem lahko računalnik nadziral, toda pri sestavljanju algoritma se mi je ustavilo pri preobširnem testiranju in analiziranju ljudi glede možnosti nagnjenj do goljufije. Popolni nadzor ljudi in njihovega življenja bi bil poseg v zasebnost.
In kaj bi se potem spremenilo? Delovalo bi kakor pač bi. V JU bi se zaposlilo dodatnih 100 računalničarjev, ki bi naj skrbeli za sistem. Verjetno bi večje posodobitve itd. delale še zmeraj razne družbe od zunaj (dodaten strošek). V vašem primeru bi program lahko upravljal tudi sodstvo? ... V JU rabimo ljudi, ki so za svojem področja primerni.
Seveda bi zunanji delali, če pa zaposlijo računalničarje na 30, 32 plačilni razred, kdo bo pa delal za toliko malo denarja, če privat firme ponujajo 2x 3x več denarja?
In še vedno ni odgovora, kako bo program upravljal karkoli?
Pri nas ideje prevelike avtomatizacije in učinkovitosti javne uprave ne morejo pasti na plodna tla, ker bi sicer tisoče birokratov v JU izgubilo razlog za svoj obstoj, to pa ni v skladu z našo mainstream levo politiko.
Vse stranke pred volitvami obljubljajo zmanjšanje administrativnih bremen, birokracije itd., a še nobena vlada v tej smeri ni storila nič bistvenega.
Življenja še v ohlapne pravne norme nismo uspeli stlačiti, vi pa bi ga stlačili v zelo ekspliciten programski jezik?
Veliko bi naredili že, če bi namesto kre.tenskih stopenj pri recimo dohodnini uvedli enostavno izračunljiv funkcijo, ki jo zna sprogramirati osnovnošolec, pa JU še za to ni sposobna...
O kakšnih vlogah je tukaj govora? Saj vse, kar se da narediti avtomatsko, je že narejeno. Za kake stvari pa pač ne gre. Kako naj se država ("program"?) odloči, kateremu starššu pisat otroka kot olajšavo za dohodnino? Kako naj "program" ve, a ti hočeš podaljšat registracijo vozila, ali ne? itd. itd.
Tako, da s svojimi željami ažuriraš ustrezno aplikacijo, le-ta pa jih upošteva v nadaljnjih procesih, dokler ne dobi drugačnih podatkov.. res je, da smo zato bolj "pod lučjo", a biti "jeben i pošten" pač ne gre.