Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Alkoholizirani vozniki

2683 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Glede na podatke, koliko prometnih nesreč je povzročenih s strani alkoholiziranih voznikov, predlagam vladi, da vse strške povezane z nesrečo naloži vozniku. Kljub vsem opozorilom in policijskim akcijam, veliko voznikov pelje pod vplivom alkohola. Zato predlagam, da v primeru nesreče krijejo stroške posredovanja policije, reševalcev, gasilcev in tudi zdravstvene in bolnišnične oskrbe za vse udeležence v prometni nesreči. Stroški, ki nastanejo ob poškodbah v prometnih nesrečah so visoki, v dostih primerih, je potrebna še hospitalizacija in več dnevna bolnišnična oskrba, kar pa lahko nanese tudi na več tisoč evrov na osebo. Mislim da bi v tem primeru marsikdo raje dvakrat premislil, preden bi sedel za volan.

19 glasov

17 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N naomi88 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 4. 2018

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi s prejetim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da na področju varnosti cestnega prometa potekajo številne aktivnosti za zmanjševanje števila prometnih nesreč; programe izvajata tako Agencija RS za varnost prometa kot tudi Policija in številne druge organizacij, ki delujejo na področju cestnega prometa. Preventivno delovanje deležnikov na področju preprečevanja prometnih nesreč je pomemben dejavnik za zmanjševanje števila le-teh, vendar ocenjujemo, da se generalno-preventivni učinki že dosegajo na druge sistemske načine.

Generalno preventivni namen kazenskih sankcij in sankcij za prekrške se kaže v tem, da je kazenska sankcija oziroma sankcija za prekršek smernik za razvoj družbene morale, da je merilo o dovoljenem in prepovedanem, in da pomeni za ljudi grožnjo, ki se uresniči zoper njih, če izvršijo kaznivo dejanje oziroma prekršek. Z vidika kaznovalnega (torej tako kazenskega kot tudi prekrškovnega) prava bi bilo po naši oceni nesistemsko kot »kaznovalno sankcijo« storilcu kaznivega dejanja oziroma prekrška naložiti plačilo vseh stroškov prometne nesreče, ki jo je storilec sicer povzročil pod vplivom alkohola. Kazenske sankcije (kazni, opozorilne sankcije in varnostni ukrepi) namreč določa Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17), sankcije za prekrške (globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma, izločitev iz postopkov javnega naročanja in vzgojni ukrepi) pa predpis s katerim je določen prekršek oziroma Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), pri čemer mora storilec kaznivega dejanja nositi tudi stroške kazenskega oziroma prekrškovnega postopka, ki se zaključi s krivdorekom. Ob tem pripominjamo, da je namen kaznovanja v kazenskem postopku naslednji (45.a člen KZ-1):

»S kaznovanjem po določbah tega zakonika država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda, vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj, predvsem pa ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca kaznivega dejanja omogoča, da se storilcu z ustrezno sankcijo omogoči dostojna vključitev v skupno družbeno okolje.«.

Ker iz prometa sicer izvira povečana nevarnost za nastanek škode ter zaradi lažjega uveljavljanja odškodnine, Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju: ZOZP; Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 33/16 – PZ-F in 41/17 – PZ-G) določa, da mora lastnik prometnega sredstva zavarovanje, ki je po ZOZP obvezno, skleniti, predno začne prometno sredstvo uporabljati v prometu in zavarovanje obnavljati, dokler je prometno sredstvo v uporabi (prvi odstavek 2. člena ZOZP). V zvezi s povrnitvijo povzročene škode, ki izvira iz prometne nesreče, tako pojasnjujemo, da je odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo mogoče zahtevati s tožbo za plačilo odškodnine v civilnem postopku (131. do 189. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ; Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US), v sklopu kazenskega postopka (100. do 111. člen Zakona o kazenskem postopku; v nadaljevanju: ZKP; Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US in 66/17 – ORZKP153,154) kot tudi v sklopu prekrškovnega postopka (141. in 142. člen ZP-1), pa je mogoče priglasiti premoženjskopravni zahtevek za povrnitev škode.

Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj pravni red Republike Slovenije že določa ustrezne mehanizme za povrnitev škod, ki izvirajo iz prometnih nesreč, z vidika generalno preventivnih učinkov pa menimo, da kaznovalne zakonodaje ni potrebno dopolnjevati z dodatnimi sankcijami.

Priloge:

Komentarji