5. 2. 2019
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Predlog je primeren za nadaljnjo obravnavo. Prepoved uporabe pirotehnike bi predstavljal stroškovno učinkovit ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka in tudi drugih delov okolja. Uporaba pirotehnike ne spada med dejavnosti, ki so nujne, kot na primer ogrevanje stavb in promet.
Uporabo pirotehničnih sredstev ureja <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.
V veljavnih predpisih ni vzvoda, ki bi omogočal, da se uporabo pirotehničnih sredstev prepove, kljub dodatnim negativnim vplivom na okolje in zdravje ljudi na že degradiranih območjih. Za ta namen je treba spremeniti <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO). Ob prihodnji spremembi ZVO, ki je predvidena do konca letošnjega leta, bo MOP predlagal, da se v zakon vnese sprememba, ki bo omogočala sprejetje ukrepa prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev na degradiranih območjih zaradi prekomerne onesnaženosti zraka.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Področje prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov ureja <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (v nadaljevanju: ZEPI) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. ZEPI pirotehnične izdelke razvršča v ognjemetne izdelke, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke. Zabavi so namenjeni ognjemetni izdelki, ki so razvrščeni v kategorije F1, F2, F3, F4, pirotehnični izdelki za odrska prizorišča so razvrščeni v kategoriji T1 in T2, drugi pirotehnični izdelki pa so razvrščeni v kategoriji P1 in P2. Navedena kategorizacija sledi določbam Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 5. 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet oziroma prenovljene Direktive 2013/29 z 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu.
Ognjemetne izdelke kategorije F1, F2, T1, P1 in fontane ter baterije in kombinacije iz kategorije F3, lahko kupujejo in uporabljajo fizične osebe, vse ostale izdelke iz kategorije F3 ter kategorij F4, T2 in P2 pa lahko kupujejo, posedujejo ali uporabljajo le pravne osebe ali podjetniki, ki imajo ustrezno dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki. Izvajanje ognjemetov pomeni pripravo in izvedbo pirotehničnih učinkov po naročilu ali vsako uporabo pirotehničnih izdelkov kategorije F3, ki jih lahko uporabljajo samo strokovno usposobljene osebe ter kategorij F4, T2 in P2.
Z Direktivo 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 5. 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet in prenovljeno Direktivo 2013/29/ES z 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu, je bila z julijem 2010 (za ognjemetne izdelke kategorije F1, F2 in F3) oziroma julijem 2013 (za vse ostale kategorije pirotehničnih izdelkov) uvedena obvezna označitev pirotehničnih izdelkov z oznako CE. Z oznako CE so označeni izdelki, ki so testirani v akreditiranih laboratorijih in naj ne bi povzročali nepotrebne obremenitve okolja ter so varni za uporabo, kar pomeni, da Evropa svojo politiko gradi na kakovosti izdelkov. Pirotehnični izdelki kategorije F1, F2, F3 ne smejo vsebovati določenih snovi oziroma skladno s harmoniziranimi standardi le-ti ne veljajo za izdelke, ki vsebujejo pirotehnične zmesi, ki vsebujejo katero od naslednjih snovi: arzen in arzenove spojine, heksaklorobenzen, zmes, ki vsebuje klorate z masnim deležem nad 80%, zmes kloratov in kovin, zmes kloratov in rdečega fosforja (razen če je uporabljena v božičnih pokalicah, pokajočih konfetih ali pokajočih trakovih), zmes kloratov s kalijevim heksacianoferatom (II), zmes kloratov z žveplom (razen za torne kapice), zmes kloratov s sulfidi, svinec ali svinčeve spojine, živosrebrove spojine, beli fosfor, pikrati ali pikrinska kislina, kalijev klorat, ki vsebuje bromate z masnim deležem nad 0,15%, žveplo s kislostjo, izraženo z masnim deležem žveplove kisline nad 0,002%, cirkonij z delci manjšimi od 40 μm. Pirotehnični izdelki kategorije F4, T1, T2, P1 in P2 ne smejo vsebovati določenih snovi oziroma skladno s harmoniziranimi standardi le-ti ne veljajo za izdelke, ki vsebujejo pirotehnične zmesi, ki vsebujejo katero od naslednjih snovi: arzen in arzenove spojine, poliklorobenzene, svinec ali svinčeve spojine, živosrebrove spojine, beli fosfor, pikrati ali pikrinska kislina.
Izvajanje ognjemetov podrobneje ureja Pravilnik za izvajanje ognjemetov, ki določa varnostne zahteve, tehnične pogoje, dokumentacijo in varnostne ukrepe za izvajanje ognjemetov ter druge pogoje za pravne osebe, podjetnike in fizične osebe, ki izvajajo ognjemete. Če se ognjemet izvaja na javni prireditvi, si mora organizator prireditve na podlagi zakona, ki ureja javne prireditve, pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote (na območju katere se bo javna prireditev z izvedbo ognjemeta odvijala). Praznovanje novega leta oziroma silvestrovanje na prostem, ki ga organizirajo posamezne občine, je najpogostejša oblika javne prireditve, na kateri se ob polnoči izvaja ognjemet, saj se zaradi njegove atraktivnosti pričakuje večje število udeležencev (kar posledično pomeni, da si ljudje tega želijo kakor tudi to, da se s tem prepreči množična uporaba s strani posameznikov) in z njim proslavi prehod iz starega v novo leto. Slovenija kot država, za razliko od nekaterih naših sosednjih držav, kjer imajo zaradi različnih kulturnih navad bistveno več ognjemetov ali pa prirejajo celo letna tekmovanja v izvajanju ognjemetov, ni tipična država z množičnim izvajanjem ognjemetov. Iz poročanj medijev je mogoče ugotoviti, da so praznovanja novega leta na prostem z izvedbo klasičnega ognjemeta z uporabo pirotehničnih izdelkov v zadnjih letih v močnem upadanju (praktično se ognjemeti izvajajo le še v večjih mestnih občinah) ter da občine, če se že odločijo, da bo silvestrovanje spremljal tudi ognjemet, za njegovo izvedbo ne namenijo več večjih finančnih sredstev, v večini primerov bolj skromne, simbolične zneske. Ministrstvo za notranje zadeve ne razpolaga s podatki o številu občin, ki so v silvestrovanje vključile tudi izvedbo ognjemeta, saj je za tovrstne prireditve potrebno dovoljenje, ki ga izda pristojna upravna enota. V lanskem letu je bilo iz medijev med drugim mogoče razbrati tudi, da so v občini Kranj ognjemet zamenjali konfeti, v občini Bled pa je izvedbo ognjemeta zamenjala »posebna svetlobna kulisa« (simulacija ognjemeta oziroma različnih svetlobnih efektov s pomočjo laserja), kar pomeni, da je razvoj tehnologije že začel izpodrivati izvajanje ognjemetov s klasično uporabo pirotehničnih izdelkov ter da so se občine že začele odločati za drugačen, sodoben in atraktivnejši način praznovanja novega leta.
Glede na to, da se ognjemeti lahko izvajajo le s pirotehničnimi izdelki, ki so označeni z oznako CE (z njo pa so – kot smo že navedli – lahko označeni le izdelki, ki so testirani v akreditiranih laboratorijih in naj ne bi povzročali nepotrebne obremenitve okolja ter so varni za uporabo), po mnenju Ministrstva za notranje zadeve ni razlogov za prepoved izvajanja ognjemetov s strani zakonodajalca.