Dan žalovanja za Jernejem Šugmanom
Glede na dosežke nedavno preminulega igralca Jerneja Šugmana, bi bilo primerno razglasiti dan žalovanja. V zadnjih letih ne pomnim, da bi se poklonili kakšnemu vidnemu predstavniku kulture na takšen način, čeprav bi si mnogi zaslužili. Jernej Šugman vsekakor.
V spletnem članku, objavljenjem na MMC, dne 10. decembra, je bilo med drugim navedeno:
Prvak ljubljanske Drame je v gledališču upodobil nekatere največje like, od Kralja Leara in Hamleta do Julija Cezarja in Ojdipa. Veljal je za igralca najzahtevnejših vlog. Med naslovne vloge, ki jih je oblikoval, sodi že legendarni Baal v režiji Eduarda Milerja, za katerega je prejel med drugim Borštnikovo nagrado za igro.
Zrele, ponotranjene, s kipečo, a neizbruhnjeno energijo je oblikoval like v Korunovih režijah: Maksa v Kralju na Betajnovi ali Komarja v Hlapcih, Astrova v Stričku Vanji, Rogožina v Idiotu ali Dimitrija v Bratih Karamazovih, Falaca v Strniševih Ljudožercih in Kralja Leara.
Izkazal se je tudi na televizijskem področju, še posebej v nanizanki Teater Paradižnik kot nepozabni vratar Veso, v Vrtičkarjih in v Naši mali kliniki.
Obsežen je tudi njegov filmski opus - med drugim smo ga lahko gledali v Predmestju, Sladkih sanjah, Kratkih stikih, Lahko noč, gospodična, Zvenenju v glavi in letos v Nočnem življenju. Sinhroniziral je tudi več risank, med drugim je posojal glas očiju pujsu v Pujsi Pepi.
Trikratni Borštnikov nagrajenec
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tri Borštnikove nagrade, nazadnje lani za izjemno naslovno vlogo v predstavi Kralj Ubu, ki mu je prinesla tudi zlati lovorjev venec na gledališkem festivalu MESS v Sarajevu. Prejel je tudi več Severjevih nagrad in nagrad revije Stop za najboljšega igralca leta.
Nad njim niso bili navdušeni samo kritiki, ampak je veljal za enega najbolj priljubljenih igralcev pri nas, ki je obvladal tako resne dramske vloge kot humorne, saj je imel odličen občutek za komedijo. Imel je odrsko prezenco in markantnost, kakršni ima le malokdo, zato se vrzeli, ki jo je pustil za seboj v Draminem ansamblu, tako se zdi, še ne bo dalo kmalu zapolniti.