30. 1. 2018
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V skladu z določbo 10. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14-ZPDZC-1, 47/15-ZZSDT in 55/17; v nadaljevanju: ZUTD) se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje le oseba, ki se prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod), in sicer v evidenco brezposelnih oseb.
8. člen ZUTD v prvem odstavku določa, da se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:
- ni v delovnem razmerju;
- ni samozaposlen;
- ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu;
- ni kmet;
- ni upokojenec;
- nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.
V zvezi s citiranim členom navajamo, da se skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUTD za delazmožno po tem zakonu šteje brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Navedeni pogoji 8. člena ZUTD morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb. Po prijavi v evidenco brezposelnih oseb zavod z brezposelno osebo dogovori vsebino zaposlitvenega načrta, ki je skladno s 113. členom ZUTD pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, v katerem skupaj opredelita zaposlitvene cilje, časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe in opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve.
Skladno z ZUTD so pravice, ki izhajajo iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja (ki se plačuje na podlagi priznane pravice do denarnega nadomestila) in pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (oziroma dve leti – 38. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, Uradni list RS, št. 21/13), pri čemer pa skladno z 59. členom ZUTD navedene pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi le brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (oziroma najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, če je brezposelna oseba mlajša od 30 let).
Z vpisom v evidenco brezposelnih oseb se brezposelna oseba zaveže k aktivnemu iskanju zaposlitve.
Za brezposelne osebe, starejše od 55 let, je že sedaj na voljo vrsta ukrepov. Vse brezposelne osebe imajo možnost vključitve v ukrepe APZ, ki predstavljajo različne programe usposabljanj in izobraževanj, spodbude za zaposlovanje, vključitve v programe javnih del in spodbude za samozaposlovanje. Brezposelnim osebam je na voljo tudi udeležba v aktivnostih vseživljenjske karierne orientacije (te so informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere) in storitve posredovanja zaposlitve (ta obsega aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca), ki jih izvaja zavod.
Poleg navedenega 60. člen ZUTD, ki ureja obdobje trajanja denarnega nadomestila, določa daljše trajanje denarnega nadomestila za starejše brezposelne osebe. Tako imajo zavarovanci, starejši od 50 let in z zavarovalno dobo nad 25 let, pravico do nadomestila v trajanju 19 mesecev, starejši od 55 let in z zavarovalno dobo nad 25 let pa v trajanju 25 mesecev.
Skupin posameznikov, ki se zaradi različnih razlogov težje vključujejo na trg dela (t. i. ranljive skupine) je več. Poleg starejših so tudi mladi (predvsem iskalci prve zaposlitve), nizko izobraženi in dolgotrajno brezposelni tisti, ki predstavljajo največji delež brezposelnih oseb. Prav z namenom spodbuditi zaposlovanje starejših oseb je s 1. 1. 2016 pričel veljati Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD), ki določa, da je delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelno osebo, starejšo od 55 let, ki je najmanj šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila vseh prispevkov delodajalca za obvezna socialna zavarovanja. Decembra 2017 pa je bila sprejeta novela Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela, s katero se je podaljšala možnost uveljavljanja omenjene spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih, tako da je spodbudo v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca mogoče uveljavljati vse do 31. 12. 2019.
Ne gre spregledati tudi novele Zakona o urejanju trg dela (Uradni list RS, št. 55/17; ZUTD-D), ki jo je Državni zbor sprejel konec septembra 2017 in med drugim uvaja spodbudo za čim prejšnjo aktivacijo nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila (torej tudi starejših brezposelnih oseb). Slednji imajo možnost, da v primeru zaposlitve za polni delovni čas, a največ 12 mesecev po zaposlitvi, poleg plače prejemajo spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, ki jo bo upravičencu mesečno izplačeval zavod
Na podlagi navedenega ocenjujemo, da država že sedaj s številnimi ukrepi spodbuja zaposlovanje starejših oseb.
Upoštevaje navedeno in dejstvo, da se posameznik skladno z ZUTD šteje za delovno zmožnega do svojega 65. leta ter dejstvo, da se slovensko prebivalstvo stara, menimo da je prizadevanje države za zmanjšanje negativnih učinkov staranja prebivalstva s spodbujanjem čim kasnejšega umika starejših s trga dela (torej s spodbujanjem zaposlovanja starejših) ključnega pomena.
Tako ocenjujemo, da predlog ne bi pripomogel k izboljšanju stanja brezposelnosti starejših oseb. V kolikor pa je posameznik v slabem socialnem položaju lahko uveljavlja pravice iz socialnega varstva. Dodajamo še, da je namen prijave v evidenci brezposelnih oseb v iskanju možnosti čim prejšnje delovne aktivacije.