24. 12. 2019
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po proučitvi podanih predlogov Ministrstvo za pravosodje z vidika pristojnosti za kaznovalno pravo (37. člen Zakona o državni upravi) ocenjuje, da predloga za spremembe in dopolnitve zakonodaje nista primerna za nadaljnjo obravnavo.
Glede predloga, da bi se od poteka roka za plačilo globe do plačila le-te štelo, da je osebi začasno odvzeto vozniško dovoljenje, Ministrstvo za pravosodje meni, da bi bil tak ukrep v nasprotju z ustavnim načeloma sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava), saj je (po)plačilo glob mogoče doseči z ukrepi, ki so z vidika sorazmernosti v ožjem smislu primernejši kot predlagani ukrep. Ob tem ne gre pozabiti, da Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) že določa institute, ki so namenjeni izboljšanju plačevanja oziroma izterjave neplačanih glob, in sicer:
- institut nadomestnega zapora (20.a člen ter 192.a do 192.č člen ZP-1) kot institut nadomestne izvršitve globe, ki je ni mogoče prisilno izterjati. Ministrstvo za pravosodje ob tem pojasnjuje, da je je bil uklonilni zapor kot institut prisilitve k plačilu globe odpravljen z odločbo ustavnega sodišča št. U-I-12/12-22 z dne 11. 12. 2014.
- t. i. »administrativne uklonilne ukrepe« (drugi odstavek 20. člena ZP-1) v smislu nezmožnosti izdaje oziroma podaljšanja vozniškega oziroma prometnega dovoljenja, če storilec ne plača golobe in stroškov postopka (s področja cestnega prometa) in se zoper njega vodi prisilna izterjava.
- institut dela v splošno korist (19.a člen ZP-1), ki je namenjen premoženjsko šibkejšim osebam, kjer lahko sodišče ob izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 19.a člena ZP-1 odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist.
Ob tem ne gre pozabiti niti na institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja (113.a do 113.e člen ZP-1), če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prekrškovni organ mora v tovrstnih primerih v roku petih dni od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje, torej še preden sodišče pravnomočno določi o prekršku (izreče globo in kazenske točke).
Glede predloga za prekvalifikacijo prekrška vožnje brez vozniškega dovoljenja v kaznivo dejanje s predpisano kaznijo zapora do treh let pa Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je vožnja brez vozniškega dovoljenja (v vseh oblikah) ustrezno sankcionirana kot prekrški v 56. členu Zakona o voznikih. Morebitna prekvalifikacija predmetnega prekrška v kaznivo dejanje bi bila namreč v neskladju z že prej omenjenim ustavnim načelom sorazmernosti, predvsem z vidika predlagane sankcije – predlagana sankcija bi bila namreč izenačena s kazensko sankcijo temeljne oblike kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (324. člen Kazenskega zakonika; v nadaljevanju: KZ-1), kjer je kot objektivni pogoj kaznivosti določen nastanek hude telesne poškodbe, oziroma temeljne oblike kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu (325. člen KZ-1), ki je določeno kot ogrozitveno kaznivo dejanje v primerih najhujših kršitev cestnoprometnih predpisov, in sicer, če storilec:
- vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali
- prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali
- vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem:
- ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
- na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
- ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo.
Glede na znake kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (324. člen KZ-1) oziroma nevarne vožnje v cestnem prometu (325. člen KZ-1) ter predpisane kazenske sankcije za navedeni kaznivi dejanji je lahko »gola« kršitev cestnoprometnih predpisov v smislu vožnje brez vozniškega dovoljenja določena izključno kot prekršek z ustrezno (sorazmerno visoko) predpisanimi globami.